Pojdi na vsebino

Alexander De Croo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alexander De Croo
Portret
53. predsednik vlade Belgije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1. oktober 2020
MonarhFilip
PredhodnikSophie Wilmès
Minister za finance
Na položaju
9. december 2018 – 1. oktober 2020
Ministrski predsednikCharles Michel
Sophie Wilmès
PredhodnikJohan Van Overtveldt
Podpredsednik vlade
Kraljevine Belgije
Na položaju
22. oktober 2012 – 1. oktober 2020
Ministrski predsednikElio Di Rupo
Charles Michel
Sophie Wilmès
PredhodnikLaurette Onkelinx
Minister za pokojnine
Na položaju
22. oktober 2012 – 11. oktober 2014
Ministrski predsednikElio Di Rupo
PredhodnikVincent Van Quickenborne
NaslednikDaniel Bacquelaine
Vodja stranke Open VLD
Na položaju
12. december 2009 – 22. oktober 2012
NamestnikVincent Van Quickenborne
Patricia Ceysens
PredhodnikGuy Verhofstadt (v. d.)
NaslednikGuy Verhofstadt (v. d.)
Minister za razvojno sodelovanje
Na položaju
11. oktober 2014 – 1. oktober 2020
Ministrski predsednikCharles Michel
Sophie Wilmès
PredhodnikJean-Pascal Labille (fr)
Osebni podatki
Rojstvo3. november 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (49 let)
Vilvoorde[d]
Politična strankaOpen VLD
Alma materFree University of Brussels, Dutch
Northwestern University
Poklicpolitik

Alexander De Croo, belgijski politik, ekonomist in poslovnež, * 3. november 1975, Vilvoorde, Belgija

Od 1. oktobra 2020 je predsednik vlade Kraljevine Belgije.[1] Pred tem je bil belgijski minister za finance, pokojninski minister in minister za razvojno sodelovanje. Od leta 2012 je bil podpredsednik vlade v vladah Elia Di Rupa, Charlesa Michela in Sophie Wilmes. Med letoma 2009 in 2012 je vodil stranko Open VLD.

Mladost in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Alexander De Croo se je rodil 3. novembra 1975 v kraju Vilvoorde v Flamskem Brabantu v Belgiji. Bil je eden od dVeh otrok belgijskega politika in ministra Hermana De Croa in Françoise Desguin.[2][3] Leta 1993 se je vpisal na Vrije Universiteit v Bruslju, kjer je leta 1998 diplomiral iz poslovnega inženiringa. Leta 2002 se je vpisal na Northwestern University v Chicagu in leta 2004 dokončal MBA na Kellogg School of Management. Pred politično kariero je De Croo leta 1999 postal vodja projekta The Boston Consulting Group. Leta 2006 je ustanovil novo podjetje Darts-ip, specializirano za storitve na področju intelektualne lastnine.[4]

Zgodnja politična kariera

[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je De Croo kandidiral na Volitvah v Evropski parlament, prejel je več kot 47.000 glasov.[5] 26. oktobra istega leta je postal kandidat za predsednika stranke Odprti flamski liberalci in demokrati (Open VLD), naslednika Guya Verhofstadta. 12. decembra je bil v drugem krogu z 11.676 glasovi izvoljen za predsednika. Protikandidat Marino Keulen je prejel 9.614 glasov.[6]

Politična kriza

[uredi | uredi kodo]

Po petih mesecih nove vlade, je De Croo zagrozil, da bo njegova stranka Open VLD zapustila koalicijo, če ne bodo najdene rešitve za ustavni spor volilnih vprašanji Bruselj-Halle-Vilvoorde. Po preteku roka je Open VLD napovedala izstop iz vlade, takratni premier Yves Leterme pa odstop le-te. Kralj Albert II. ga je sprejel 26. aprila 2010.[7] De Croo je na volitvah v senat prejel 301.000 glasov, kar je tretji najvišji rezultat v nizozemsko govoreči volilni enoti.[5] Senator je bil do 22. oktobra 2012, ko je postal namestnik predsednika vlade in minister za pokojnine.[8]

Vladna kariera

[uredi | uredi kodo]

Vlada Di Rupa

[uredi | uredi kodo]

Po tem, ko je Van Van Quickenborne postal župan mesta Kortrijk, ga je De Croo 22. oktobra 2012 nasledil kot minister za pokojnine in podpredsednik vlade Elia Di Rupa.[9][10] Decembra je bila Gwendolyn Rutten izvoljena za novo predsednico Open VLD.[11]

Michelova vlada (I. in II.)

[uredi | uredi kodo]

Po belgijskih zveznih volitvah leta 2014 in sestavi nove zvezne vlade je bilo predano, da bo Alexander De Croo ostal podpredsednik v novi vladi Charlesa Michela. De Croo je postal tudi minister za razvojno sodelovanje, digitalno agendo, telekomunikacije in poštne storitve,[12][13] Daniel Bacquelaine pa prevzel njegovo funkcijo ministra za pokojnine v prejšnji vladi.[13] Michelova vlada je mandat prevzela 11. oktobra 2014.[14]

V času De Croojevega mandata je Belgija postala prva država, ki je prekinila uradno razvojno pomoč Burundiju po začetku nasilnih nemirov v tej afriški državi od leta 2015.[15] Leta 2017 je De Croo do leta 2025 obljubil 25 milijonov evrov za izkoreninjenje afriške spalne bolezni.[16] Bil je tudi eden od ustanoviteljev gibanja Ona se odloča (She Decides movement), reakcije na ponovno namestitev politike Mexico City s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa.[17]

Po nesoglasju znotraj vlade zaradi Globalnega dogovora o migracijah UN, je stranka N-VA zapustila koalicijo, zaradi česar je vlada 9. decembra 2018 postala manjšinska vlada, znana kot Druga Michelova vlada.[18] De Croo je v njej postal finančni minister in zamenjal Johana Van Overtveldta.[19]

Vlada Sophie Wilmes

[uredi | uredi kodo]

Pod začasno vlado Sophie Wilmès je De Croo ostal finančni minister, nadzoroval je sveženj finančnih spodbud za spopadanje s krizo COVID-19 in reševanje letalske družbe Brussels Airlines.[20] Z Egbertom Lachaertom je bil izvoljen za skupnega namestnika predsednika Open VLD.[21]

Predsednik vlade

[uredi | uredi kodo]

Kralj Filip Belgijski je 23. septembra 2020 za sestavo nove vlade imenoval Aleksandra De Crooja iz Open VLD in socialista Paula Magnetta.[22] 30. septembra 2020 je bilo napovedano, da bo De Croo prevzel položaj belgijskega premierja in nasledil Sophie Wilmès.[23] Njegova vlada ima večji delež ministric kot katera koli prejšnja belgijska vlada; ženske zasedajo polovico ministrskega zbora.[24]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Poročen je z Annik Penders, s katero imata dva otroka.[25]

Ostale aktivnosti

[uredi | uredi kodo]

Organizacije EU

[uredi | uredi kodo]

Mednarodne organizacije

[uredi | uredi kodo]

Neprofitne organizacije

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Alexander De Croo is Belgium's new prime minister«. The Brussels Times (v angleščini). 30. september 2020. Pridobljeno 30. septembra 2020.
  2. ↑ »De Heer Alexander De Croo« [Mr. Alexander De Croo]. wwwpr.belgium.be (v nizozemščini). 11. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  3. ↑ »Biography«. www.hermandecroo.be. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  4. ↑ »Wie is Alexander?« [Who is Alexander?]. www.alexanderdecroo.be (v nizozemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2011. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Alexander De Croo is nieuwe premier: naast "zoon van" ook stemmentrekker en voorstander van gendergelijkheid« [Alexander De Croo is the new prime minister: in addition to being "son of", he is also a vote-puller and a supporter of gender equality] (v nizozemščini). VRT Nws. 30. september 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  6. ↑ »Alexander De Croo verrassend nieuwe voorzitter Open Vld« [Alexander De Croo Surprising New Chairman Open Vld] (v nizozemščini). De Morgen. 12. december 2009. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  7. ↑ »Belgium's Five-Party Coalition Government Collapses«. The Guardian. 26. april 2010. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  8. ↑ »Opvolger Alexander De Croo legt de eed af in Senaat« [Successor Alexander De Croo takes the oath in the Senate] (v nizozemščini). Het Laatste Nieuws. 25. oktober 2012. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  9. ↑ »Vincent Van Quickenborne ruilt Kortrijk opnieuw in voor Brussel« [Vincent Van Quickenborne Exchanges Kortrijk for Brussels Again] (v nizozemščini). MSN. 1. oktober 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  10. ↑ »Alexander De Croo is nieuwe premier: naast "zoon van" ook stemmentrekker en voorstander van gendergelijkheid« [Alexander De Croo is the New Prime Minister: in Addition to Being "son of", he is also a Vote-Puller and a Supporter of Gender Equality] (v nizozemščini). Radio 1. 30. september 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  11. ↑ »Gwendolyn Rutten is nieuwe voorzitter Open VLD« [Gwendolyn Rutten is the New Chairwoman of Open VLD] (v nizozemščini). Het Nieuwsblad. 8. december 2012. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  12. ↑ »Biografie« [Biography]. www.decroo.belgium.be (v nizozemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  13. ↑ 13,0 13,1 »Dit zijn de ministers van de regering-Michel I« [These are the Ministers of the Michel I Government] (v nizozemščini). Het Laatste Nieuws. 10. oktober 2014. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  14. ↑ »Van de regering-Michel naar de regering-Wilmès: een komen en gaan van ministers« [From the Michel Government to the Wilmès Government: A Coming and Going of Ministers] (v nizozemščini). VRT NWS. 28. oktober 2019. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  15. ↑ »Belgium Suspends Financial Aid for Burundi Elections«. Al-Jazeera. 11. maj 2015. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  16. ↑ Stephanie Nebehay (April 19, 2017), »Gates Backs Big Pharma Push to Wipe out Tropical Diseases«. Reuters. 19. april 2017. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  17. ↑ »Deputy Prime Minister and Minister of Development Cooperation Belgium«. www.shedecides.com. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  18. ↑ »Belgium's Government Loses Majority over UN Migration Pact«. The Guardian. 9. december 2018. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  19. ↑ »De Block terug op Asiel & Migratie, De Crem en De Backer worden minister: zo ziet regering-Michel II eruit« [De Block Back at Asylum & Migration, De Crem and De Backer Become Ministers: This is What Michel II Government Looks Like] (v nizozemščini). VRT NWS. 9. december 2018. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  20. ↑ »Belgium Forms New Government after 16-Month Deadlock]«. Reuters. 30. september 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  21. ↑ »Alexander De Croo eerste ondervoorzitter« [Alexander De Croo first vice-chairman] (v nizozemščini). Knack. 22. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  22. ↑ »Koning stelt Paul Magnette (PS) en Alexander De Croo (Open VLD) aan als coformateurs: "Uitweg uit de crisis"«. VRT (v nizozemščini). Pridobljeno 3. oktobra 2020.
  23. ↑ »Flemish Liberal Alexander De Croo to be Appointed Belgium's Prime Minister«. 30. september 2020. Pridobljeno 30. septembra 2020.
  24. ↑ »Regering-De Croo is meest vrouwelijke ooit: tien vrouwen en tien mannen« [De Croo Government is the Most Feminine Ever:Ten Women and Ten Men] (v nizozemščini). Het Nieuwsblad. 1. oktober 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  25. ↑ »Wie is Alexander De Croo, Belgiës kersverse premier? "Hij kent niks van politiek", zei zijn moeder ooit. Ze kreeg ongelijk« [Who is Alexander De Croo, Belgium's Brand New Prime Minister? “He Doesn't Know Anything about Politics,” His Mother Once Said. She was Proven Wrong] (v nizozemščini). Het Laatste Nieuws. 30. september 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  26. ↑ »Board of Governors«. www.eib.org. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  27. ↑ »Board of Governors: Alexander De Croo«. www.esm.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2020. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  28. ↑ »AfDB Annual Report 2017« (PDF). www.afdb.org. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  29. ↑ [https://www.adb.org/about/board-governors%7Ctitle=Board of Governors|website=www.adb.org|date=|access-date=2 October 2020}}
  30. ↑ »Board of Governors«. www.ebrd.com/. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
  31. ↑ »Europe Policy Group« (PDF). www3.weforum.org. Pridobljeno 2. oktobra 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alexander_De_Croo&oldid=6258304«