Branje
Videz
Navedki
[uredi]- Z branjem smo prišli do velikega dela svojega znanja, branje časnikov nas dan za dnem seznanja z novicami, branje strokovnega in poljudno znanstvenega tiska nas izobražuje, prebiranje leposlovja, modroslovja in duhovnega branja nas duhovno bogati kakor malokaj drugega, branje prijetnih besedil nas razvedri in zabava, in naposled je branje kot biblioterapija tudi zelo dobra metoda pri raznih oblikah osebnostne terapije in urejanja medsebojnih odnosov v družini.[1]
- Pravijo, da bi bilo treba prebrati vsaj po eno leposlovno ali duhovno knjigo na mesec "za dušo" in po eno strokovno ali modroslovno "za pamet"; seveda pa mnogi preberejo veliko več kot toliko, mnogi manj, mnogi pa tako rekoč nič, toda slednji res postajajo čedalje večji kulturni barbari in duhovni ubožci, če pa so strokovnjaki, se bližajo dnevi, ko bo njihovi diplomi dejansko "potekel rok trajanja".[2]
- Javnost je tako neumna, da rajši bere novo kot pa dobro. (Arthur Schopenhauer)[3]
- Leta naj ti minevajo med branjem in pisanjem. (Varon)
- Branja katerega koli leposlovnega dela se lotimo z enakim nemirnim pričakovanjem, kakršnega so doživljali preprosti ljudje, ko so se zbirali ob ognju in jim je pripovedovalec začel pripovedovati pripoved. (Jenny de Vries)
Viri
[uredi]- ↑ Mavrica.net - avtor Jože Ramovš
- ↑ Branje - avtor dr. Jože Ramovš
- ↑ Arthur Schopenhauer, Rtvslo.si, pridobljeno 25. junij 2018.