Zveza držav Jugovzhodne Azije

Zveza držav Jugovzhodne Azije (ASEAN)
Himna Himna ASEAN-a
Sedež sekretariata	Džakarta, Indonezija
Članstvo	10 držav Jugovzhodne Azije
Voditelji
• Generalni sekretar	Lim Jock Hoi
•	8. avgusta 1967
Površina
• skupaj	4.497.4931 km2
Prebivalstvo
• ocena	566,3 milijona (2006)
• gostota	125/km2
BDP (ocena 2007)
• skupaj (nominal.)	1,173 trilijona USD (2007)
• skupaj (PKM)	737,48 milijarde USD (2007)
• na preb. (nominal.)	2041 USD
• na preb. (PKM)	5541 USD
HDI	0,708  · 110.
Valuta	glej opombo 3 spodaj
Časovni pas	UTC +6½ do +9
Spletno mesto http://www.aseansec.org/
Izbrani ključni osnovni indikatorji ASEAN-a Letna rast 1,6 % v oklepaju so kode po ISO 4217: brunejski dolar (BND) • indonezijska rupija (IDR) • kamboški riel (KHR) • laoški kip (LAK) • mjanmarski kjat (MMK) • malezijski ringit (MYR) • filipinski peso (PHP) • singapurski dolar (SGD) • tajski baht (THB) • vietnamski dong (VND)

Zveza držav Jugovzhodne Azije (angleško 'Association of Southeast Asian Nations', navadno s kratico ASEAN) je geopolitična in gospodarska organizacija desetih držav Jugovzhodne Azije. 8. avgusta leta 1967 so jo ustanovili Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur in Tajska. Namenjena je pospeševanju gospodarske rasti, družbenega napredka in kulturnega razvoja članic ter zavzemanju za mir v regiji.

Združenje je na začetku sledilo predvsem političnim ciljem, med katerimi je bil najpomembnejši ohranitev miru in varnosti na območju jugovzhodne Azije. Po letu 1970 pa so države več sodelovanja namenile tudi sledenju ekonomskim ciljem. Kot rezultat tesnejšega ekonomskega sodelovanja so voditelji članic leta 1977 podpisali prvi trgovinski sporazum, vendar je bil njegov učinek na regijo zelo omejen. V letu 1992, delno tudi zaradi porajajočih se trgovinsko-političnih blokov, so se vlade odločile za oblikovanje prostotrgovinskega območja AFTA, ki je bila rezultat poskusa liberalizacije območja. Sporazum AFTA je pomenil korak naprej od sporazuma iz leta 1977, saj je znižal carine za veliko večino izdelkov, odpravil nekatere necarinske in trgovinske ovire ter količinske omejitve pri izvozu. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da je ravno azijska finančna kriza v drugi polovici devetdesetih let dvajsetega stoletja znova porodila idejo regionalizma.

Novi trgovinski blok

Omenjena kriza je pokazala, da so azijska gospodarstva pravzaprav tesno povezana. Večina strokovnjakov se strinja, da oblikovanje ekonomske skupnosti pomeni odgovor na oblikovanje in hitrejši razvoj podobnih regionalnih blokov, kot sta na primer NAFTA in EU. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da lahko z oblikovanjem regionalnih ekonomskih blokov tuje neposredne naložbe velikokrat ostajajo znotraj območja regije, kar se je dogajalo tudi v primeru EU. Morda bi na ta način iz ASEAN lahko nastal vodilni svetovni regionalni blok, kar danes ASEAN vsekakor še ni. Vendar pa bosta visoka kitajska gospodarska rast in poceni delovna sila še naprej tista ekonomska dejavnika, ki bosta tudi v prihodnosti ugodno vplivala na razvoj držav članic ASEAN.

Poleg tega pa namerava Peking v prihodnje velik del svojih naložb prenesti ravno v to regijo. Japonska pri gospodarskem in političnem vplivu na tem območju noče zaostajati in je leta 2002 predlagala sporazum o sodelovanju. Prav izjemno razvit proizvodni menedžment in informacijska tehnologija sta najpomembnejši pridobitvi za države ASEAN iz smeri Tokia.

Generalni sekretarji ASEAN

Generalni sekretarji ASEAN
Ime	Obdobje	Država
H.R Dharsono	7. junij 1976 - 18. februar 1978	Indonezija
Umarjadi Notowijono	19. februar 1978 - 30. junij 1978	Indonezija
Datuk Ali Bin Abdullah	19. februar 1978 - 30. junij 1978	Malezija
Narciso G. Reyes	1. julij 1980 - 1. julij 1982	Filipini
Chan Kai Yau	18. julij 1982 - 15. julij 1984	Singapur

Članice ASEAN

Zastava	Država	Glavno mesto	Površina (km²)	Populacija (2004)	Predsednik države	Predsednik vlade	Datum pridružitve
	Brunej	Bandar Seri Begawan	5,765	374,800 (ustaljeno 2004)	Haji Hassanal Bolkiah Mu'izzaddin Waddaulah		7. januar 1984
	Kambodža	Phnom Penh	181,035	14,131,000	Norodom Sihamoni	Hun Sen	30. april 1999
	Indonezija	Džakarta	1,890,000	215,960,000	Susilo Bambang Yudhoyono		8. avgust 1967
	Laos	Vientiane	236,800	5,758,000	Khamtai Siphandon	Bounnhang Vorachith	23. julij 1997
	Malezija	Kuala Lumpur	330,257	23,671,000	Tuanku Syed Sirajuddin	Abdullah Ahmad Badawi	8. avgust 1967
	Mjanmar	Yangon	676,577	54,745,000	Than Shwe	Soe Win	23. julij 1997
	Filipini	Manila	300,000	82,664,000	Gloria Macapagal - Arroyo		8. avgust 1967
	Singapur	Singapur	697	4,198,000	Sellapan Ramanathan	Lee Hsien Loong	8. avgust 1967
	Tajska	Bangkok	513,254	64,470,000 (2003)	Bhumibol Adulyadej	Thaksin Shinawatra	8. avgust 1967
	Vietnam	Hanoi	330,363	82,222,000	Tran Duc Luong	Phan Van Khai	28. julij 1995

Zunanje povezave

• Uradna stran