Postira
Postira | |
---|---|
Postira | |
43°22′32.41″N 16°37′47.37″E / 43.3756694°N 16.6298250°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Splitsko-dalmatinska županija |
Občina | Postira |
Nadm. višina | 22 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 1.375 |
Poštna številka | 21410 Postira |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Postira je naselje na severni obali otoka Brač na Hrvaškem in središče občine Postira, ki poleg istoimenskega obsega še vas Dol in spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Mestece Postira, ki ima manjše pristanišče je z obalno cesto povezano z naseljema Supetar in Pučišća. V zaledju mesteca se proti jugu razprostira od 300 do 600 m široka in okoli 2 km dolga dolina. Kraj je znan po ribolovu, pridelavi oljčnega olja v zadjem času pa se razvija tudi turizem. V okolici je več zanimivih zalivčkov s plažami, ki jih obdaja borov gozd.
Vhod v pristanišče, ki leži v zalivčku je zaščiten z okoli 70 m dolgim valobranom na koncu katerega stoji svetilnik ki oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. V dnu zalivčka je manjši pomol ob katerem je globina morja do 2,5 m.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Poleg ribištva se domačini ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pridelavo oljčnega olja, in turizmom. V kraju je manjša tovarna za predelavo rib Sardina d.o.o. in trije hoteli: Hotel Vrilo, Hotel Lipa in Hotel Postura in turistično naselje Tamaris-Agava
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Postira se prvič omenja 1347 kot Posterna. Naselje se je pričelo širiti v 16. in 17. stoletju z naseljevanjem beguncev iz celine in doseljevanjem prebivalcev iz notranjosti Brača. V pristanišču je ohranjena palača z renesančnimi dodatki in rojstna hiša pesnika V. Nazorja. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je bila postavljena v 16. stoletju. Od prvotne cerkve je ohranjena samo masivna utrjena apsida s strelnimi linami. V cerkvi je na ogled nekaj baročnih slik t. i. beneške šole. Vzhodno od Postire v zalivčku Lovrečina so ostanki razvalin velike starokrščanske triladijske bazilike zgrajene med 5. do 6. stoletjem. Pri arheoloških izkopavanjih so ob baziliki našli dva starokrščanska sarkofaga in fragmente rimske keramike.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
1127 | 1194 | 1308 | 1472 | 1526 | 1402 | 1710 | 1220 | 1152 | 1170 | 1330 | 1302 | 1238 | 1287 | 1375 |
Znane osebe, povezane s krajem
[uredi | uredi kodo]- Jakov Jelinčić, zgodovinar in arhivist
- Vladimir Nazor, pesnik
- Mate Suić, arheolog
- Ivo Škarić, hrvaški jezikoslovec - fonetik, retorik in filolog, sodelavec HAZU
- Janez Pirnat, kipar
- Ena Begović, igralka
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 2003