Portal:Biologija/Ste vedeli (arhiv 2013)
Videz
Arhivi po letih
Arhiv podatkov iz razdelka »Ste vedeli?« Biološkega portala za leto 2013.
- ... da predstavlja akutna limfoblastna levkemija najpogostejšo vrsto levkemije pri otrocih in 20 % vseh akutnih levkemij pri odraslih?
- ... da človeški možgani vsebujejo 20- do 500-krat več gangliozidov kot druga tkiva?
- ... da je pri dominantnem dedovanju za izražanje bolezni dovolj že ena okvarjena kopija gena?
- ... da sivo mreno (na sliki) povzroča počasno nalaganje pigmentov v leči in denaturiranja beljakovin v njej?
- ... da je za grbastega okuna (na sliki) značilen par trnastih izrastkov nab škržnih poklopcih?
- ... da je sinonim v biološki taksonomiji formalno znanstveno ime za takson, ki ima dve ali več takih imen?
- ... da kopičenje sicer običajno prisotnih gangliozidov v možganskih nevronih povzroča odmiranje teh celic pri Tay-Sachsovi bolezni?
- ... da so se v paleogenu hitro razvijali sesalci in ptiči, ostale veje življenja pa so ostale relativno nespremenjene?
- ... da je za grbastega okuna (na sliki) značilen par trnastih izrastkov nab škržnih poklopcih?
- ... da je sinonim v biološki taksonomiji formalno znanstveno ime za takson, ki ima dve ali več takih imen?
- ... da kopičenje sicer običajno prisotnih gangliozidov v možganskih nevronih povzroča odmiranje teh celic pri Tay-Sachsovi bolezni?
- ... da so se v paleogenu hitro razvijali sesalci in ptiči, ostale veje življenja pa so ostale relativno nespremenjene?
- ... da gena BRCA sodelujeta pri popraviljanju napak molekule DNK, zato njuna okvara povzroči kopičenje mutacij in posledično rakaste spremembe?
- ... da košeniljke vsebujejo 7-24 % suhe teže karminske kisline, kot obrambo pred plenilci?
- ... da je sredozemska medvedjica ena najbolj ogroženih vrst sesalcev na svetu?
- ... da gostitelj morskega piškurja (na sliki) običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe?
- ... da so lahko morfologija izpuščaja, njegova razporeditev po telesu in časovni potek pojavljanja v pomoč pri določanju povzročitelja?
- ... da so lahko izpuščaji tudi simptom resne bolezni?
- ... da je petelinček (na sliki) v Sloveniji redek, zato je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije?
- ... da so odkritja ameriškega farmakologa albanskega rodu Ferida Murada vodila do razvoja viagre?
- ... da je navadna zvezdica zaradi dolgih plazečin in med seboj prepletenih stebel dobila ljudsko ime »kurja črevca«?
- ... da škržno črevo, struktura v embrionalnem razvoju vretenčarjev, sestoji iz žepov, brazd, lokov in membran?
- ... tekočina, ki se nahaja v ozki poprsnični votlini med poprsnicama zmanjšuje trenje med dihanjem?
- ... da je bukov žir grenkega okusa zaradi vsebnosti tanina?
- ... da je mandljevolistni mleček ena od redkih rastlin, ki uspeva v temnih gozdovih, in je ponekod postal celo invaziven?
- ... da so slonovi zobčki (na sliki fosilni primerek) verjetno najbližji sorodniki školjk?
- ... da je bacitracin, produkt grampozitivnega sporogenega bacila, zelo učinkovit antibiotik, vendar so postale mnoge bakterije nanj že odporne?
- ... tekočina, ki se nahaja v ozki poprsnični votlini med poprsnicama zmanjšuje trenje med dihanjem?
- ... da je bukov žir grenkega okusa zaradi vsebnosti tanina?
- ... da je mandljevolistni mleček ena od redkih rastlin, ki uspeva v temnih gozdovih, in je ponekod postal celo invaziven?
- ... da so slonovi zobčki (na sliki fosilni primerek) verjetno najbližji sorodniki školjk?
- ... da je bacitracin, produkt grampozitivnega sporogenega bacila, zelo učinkovit antibiotik, vendar so postale mnoge bakterije nanj že odporne?
- ... tekočina, ki se nahaja v ozki poprsnični votlini med poprsnicama zmanjšuje trenje med dihanjem?
- ... da je bukov žir grenkega okusa zaradi vsebnosti tanina?
- ... da je mandljevolistni mleček ena od redkih rastlin, ki uspeva v temnih gozdovih, in je ponekod postal celo invaziven?
- ... da so slonovi zobčki (na sliki fosilni primerek) verjetno najbližji sorodniki školjk?
- ... da je bacitracin, produkt grampozitivnega sporogenega bacila, zelo učinkovit antibiotik, vendar so postale mnoge bakterije nanj že odporne?
- ... da predstavlja črevesna flora tretjino mase izločenega blata pri človeku?
- ... da velja oligocen za važno prehodno obdobje med arhaičnim svetom tropskega eocena (na sliki umetniška upodobitev) in bolj modernim izgledom ekosistema v miocenu?
- ... da v zigoti še ne poteka gensko prepisovanje?
- ... da se lahko pnevmotoraks pojavi spontano zaradi pretrganja poprsnice?
- ... da so mokrišča v Narodnem parku Vatnajökull (na sliki slap Ófærufoss) na Islandiji pomemben habitat malih gosi?
- ... da je virus, ki povzroča mrzlico denga, zelo soroden virusu rumene mrzlice?
- ... da ima indeks telesne mase značilno soodvisnost s količino telesnega maščevja?
- ... da je maja 2013 zbirka znanstvenih publikacij PubMed Central vsebovala več kot 2,7 milijona enot gradiva?
- ... da je življenjski krog ožigalkarjev z menjavo oblik polipa in meduze med generacijami do neke mere ohranjen pri trdoživnjakih, vendar močno prevladuje polipna oblika?
- ... da se metanol v človekovih prebavilih metabolizira v mravljinčno kislino in njene soli, ki so strupene za osrednje živčevje?
- ... da je Emil Theodor Kocher (na sliki) s svojo natančnostjo pri kirurškem odstranjevanju ščitnice nenamerno povzročil kretenizem zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov pri pacientih?
- ... da nekateri razlagajo ženski orgazem v evolucijskem smislu, kot adaptacijo, ki poveča verjetnost oploditve?
- ... da kontraindikacijo za uporabo določenega medicinskega ukrepa med drugim predstavljajo sočasne bolezni, alergije, določen genotip in predhodni neželeni učinki?
- ... da je oftalmolog Allvar Gullstrand razvil matematično ogrodje za kompleten opis prehoda svetlobnega žarka skozi oko?
- ... da se metanol v človekovih prebavilih metabolizira v mravljinčno kislino in njene soli, ki so strupene za osrednje živčevje?
- ... da je Emil Theodor Kocher (na sliki) s svojo natančnostjo pri kirurškem odstranjevanju ščitnice nenamerno povzročil kretenizem zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov pri pacientih?
- ... da nekateri razlagajo ženski orgazem v evolucijskem smislu, kot adaptacijo, ki poveča verjetnost oploditve?
- ... da kontraindikacijo za uporabo določenega medicinskega ukrepa med drugim predstavljajo sočasne bolezni, alergije, določen genotip in predhodni neželeni učinki?
- ... da je oftalmolog Allvar Gullstrand razvil matematično ogrodje za kompleten opis prehoda svetlobnega žarka skozi oko?
- ... da so strupeni vsi deli navadne tise razen mesnatega rdečega ovoja semena (na sliki)?
- ... da raven krvnega sladkorja nadzira sistem povratnih zank, ki povezuje jetra, mišice in maščevje ter pankreasne otočke v trebušni slinavki?
- ... da tehnika verižne reakcije s polimerazo izkorišča pojav denaturacije DNK?
- ... da je panonski svišč prvi odkril idrijski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli na Poreznu?
- ... da je za prokarionte in enocelične evkarionte celična delitev način razmnoževanja?
- ... da so strupeni vsi deli navadne tise razen mesnatega rdečega ovoja semena (na sliki)?
- ... da raven krvnega sladkorja nadzira sistem povratnih zank, ki povezuje jetra, mišice in maščevje ter pankreasne otočke v trebušni slinavki?
- ... da tehnika verižne reakcije s polimerazo izkorišča pojav denaturacije DNK?
- ... da je panonski svišč prvi odkril idrijski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli na Poreznu?
- ... da je za prokarionte in enocelične evkarionte celična delitev način razmnoževanja?
- ... da se je plazeča detelja (na sliki) v preteklosti pogosto uporabljala za prehrano ljudi, danes pa je predvsem krmna rastlina?
- ... da se vinska mušica vrste Drosophila suzukii od konca 2000. let intenzivno širi po Evropi in Severni Ameriki ter postaja pomemben škodljivec v pridelavi jagodičevja?
- ... da lahko virus opičje imunske pomanjkljivosti okuži vsaj 45 vrst afriških prvakov, vendar ne tudi človeka?
- ... da je razlika v trdnosti kože sesalcev in plazilcev posledica različne kemijske zgradbe keratina, ki ju sestavlja?
- ... da je travniški grahor avtohton v Evropi in Aziji, kasneje pa je bil zanešen še v Severno Ameriko?
- ... da hormon progesteron (na sliki) sproži spremembe maternice in jo pripravi na nosečnost, vendar le, če je v telesu hkrati dovolj estrogena?
- ... da je ameriški zdravnik Baruch Samuel Blumberg v sklopu raziskave dednih razlik v sestavi serumskih beljakovin ljudi po svetu odkril virus hepatitisa B?
- ... da najdemo spore glavičaste plesni na raznolikih vlažnih mestih, od iztrebkov ptic do gradbišč?
- ... da so različne vrste ebenovca cenjene bodisi zaradi trdega lesa, bodisi zaradi sadežev?
- ... da je ponekod v Ameriki in Avstraliji zaradi gojenja za kmetijske potrebe postala navadna nokota (na sliki) invazivna vrsta?
- ... da adstringenti zmanjšujejo permeabilnost sluznice ali kože in kapilar z obarjanjem beljakovin na površini?
- ... da obsega gensko inženirstvo veliko število različnih tehnik izolacije genskega materiala, prekonstruiranja in razvrščanja v nova zaporedja ter namnoževanja s kloniranjem?
- ... da se lahko aspergiloza v primeru preobčutljivosti na povzročitelja pojavi tudi kot alergija, npr. kot alergijska bronhopulmonalna aspergiloza?
- ... da s staranjem pada sposobnost celice preprečevati oksidativni stres?
- ... da velja francoski prirodoslovec Georges-Louis Leclerc de Buffon (na sliki) za začetnika evolucijske misli, po drugi strani pa je s svojimi razpravami za dlje časa zavrl njen razvoj?
- ... da lahko očesca pri žuželkah zaznavajo lego obzorja ali smer polarizacije svetlobe?
- ... da rastlinska zbirka Sežanskega botaničnega parka vsebuje 198 lesnatih vrst in več sto različnih vrst eksotičnih lončnic?
- ... da lahko odrasli sibirski sulci uplenijo tudi manjše sesalce ali ptiče?
- ... da progasti volčin zraste tudi do 40 cm visoko, večinoma pa njegova polegla stebla ne presežejo 15 cm?
- ... da so do uvedbe učinkovitega preventivnega zdravljenja domala vsi bolniki z aidsom prej ali slej zboleli za okužbo s Pneumocystis jiroveci (na sliki ciste)?
- ... da morski zmaj živi vse od obal Norveške do Maroka?
- ... da je s Southernovim prenosom možno dokazovati določeno sekvenco DNK v kompleksni mešanici DNK?
- ... da so celice veziva običajno med seboj široko razmaknjene in da se med njimi nahaja veliko medceličnine?
- ... da je povodni kos odvisen od čistih gorskih vodotokov?
- ... da so do uvedbe učinkovitega preventivnega zdravljenja domala vsi bolniki z aidsom prej ali slej zboleli za okužbo s Pneumocystis jiroveci (na sliki ciste)?
- ... da morski zmaj živi vse od obal Norveške do Maroka?
- ... da je s Southernovim prenosom možno dokazovati določeno sekvenco DNK v kompleksni mešanici DNK?
- ... da so celice veziva običajno med seboj široko razmaknjene in da se med njimi nahaja veliko medceličnine?
- ... da je povodni kos odvisen od čistih gorskih vodotokov?
- ... da so do uvedbe učinkovitega preventivnega zdravljenja domala vsi bolniki z aidsom prej ali slej zboleli za okužbo s Pneumocystis jiroveci (na sliki ciste)?
- ... da morski zmaj živi vse od obal Norveške do Maroka?
- ... da je s Southernovim prenosom možno dokazovati določeno sekvenco DNK v kompleksni mešanici DNK?
- ... da so celice veziva običajno med seboj široko razmaknjene in da se med njimi nahaja veliko medceličnine?
- ... da je povodni kos odvisen od čistih gorskih vodotokov?
- ... da so glavna sestavina strupa ščipalcev nevrotoksini, zato so posledica njihovega pika največkrat okvare avtonomnega živčevja in obtočil?
- ... da se nekatere gliste (na sliki Caenorhabditis elegans) prehranjujejo z glivami, nekatere glive pa z glistami?
- ... da so škodljivci v ekološkem smislu človekovi kompetitorji?
- ... da je večina primerov cerebralne paralize posledica okvare motoričnega dela možganske skorje in piramidnega sistema?
- ... da so glavna sestavina strupa ščipalcev nevrotoksini, zato so posledica njihovega pika največkrat okvare avtonomnega živčevja in obtočil?
- ... da se nekatere gliste (na sliki Caenorhabditis elegans) prehranjujejo z glivami, nekatere glive pa z glistami?
- ... da so škodljivci v ekološkem smislu človekovi kompetitorji?
- ... da je večina primerov cerebralne paralize posledica okvare motoričnega dela možganske skorje in piramidnega sistema?
- ... da je dvojnonoga vrste Harpaphe haydeniana (na sliki) sposobna sintetizirati in izločati cianovodikovo kislino za obrambo pred plenilci?
- ... da srčna moč uspeva na zakisanih rastiščih?
- ... da so ličinke temnosive sneženke zelo odporne proti mrazu in pogosto prilezejo na plano pozimi?
- ... da je raziskovalni skupini pod vodstvom biotehnologinje Darje Marolt uspelo vzgojiti kostno tkivo iz induciranih pluripotentnih matičnih celic, dobljenih iz kožnega tkiva?
- ... da lahko anafilaksijo sprožijo tudi neimunski dejavniki, kot so vibracije?
- ... da je dvojnonoga vrste Harpaphe haydeniana (na sliki) sposobna sintetizirati in izločati cianovodikovo kislino za obrambo pred plenilci?
- ... da srčna moč uspeva na zakisanih rastiščih?
- ... da so ličinke temnosive sneženke zelo odporne proti mrazu in pogosto prilezejo na plano pozimi?
- ... da je raziskovalni skupini pod vodstvom biotehnologinje Darje Marolt uspelo vzgojiti kostno tkivo iz induciranih pluripotentnih matičnih celic, dobljenih iz kožnega tkiva?
- ... da lahko anafilaksijo sprožijo tudi neimunski dejavniki, kot so vibracije?
- ... da je dvojnonoga vrste Harpaphe haydeniana (na sliki) sposobna sintetizirati in izločati cianovodikovo kislino za obrambo pred plenilci?
- ... da srčna moč uspeva na zakisanih rastiščih?
- ... da so ličinke temnosive sneženke zelo odporne proti mrazu in pogosto prilezejo na plano pozimi?
- ... da je raziskovalni skupini pod vodstvom biotehnologinje Darje Marolt uspelo vzgojiti kostno tkivo iz induciranih pluripotentnih matičnih celic, dobljenih iz kožnega tkiva?
- ... da lahko anafilaksijo sprožijo tudi neimunski dejavniki, kot so vibracije?
- ... da je hribski urh (na sliki) sposoben prepotovati večje razdalje po kopnem in je zato široko razširjen po Evropi?
- ... da postanejo slušne koščice gibljive šele v drugem mesecu po rojstvu?
- ... da glede na podolgovatost ločujemo žleze na mešičkaste, cevastomešičkaste in cevaste?
- ... da žoltoplaz na prvi pogled deluje kot kača, a je v resnici kuščar?
- ... da so s pomočjo preučevanja vrste ušesnega masla antropologi ugotavljali selitvene vzorce ljudstev v preteklosti?
- ... da je hribski urh (na sliki) sposoben prepotovati večje razdalje po kopnem in je zato široko razširjen po Evropi?
- ... da postanejo slušne koščice gibljive šele v drugem mesecu po rojstvu?
- ... da glede na podolgovatost ločujemo žleze na mešičkaste, cevastomešičkaste in cevaste?
- ... da žoltoplaz na prvi pogled deluje kot kača, a je v resnici kuščar?
- ... da so s pomočjo preučevanja vrste ušesnega masla antropologi ugotavljali selitvene vzorce ljudstev v preteklosti?
- ... da je navadna tenčičarica (na sliki) pravzaprav kompleks zelo podobnih vrst, ki se ločijo predvsem po vibracijskih napevih?
- ... da hrastov kozliček preživi eno leto v stadiju bube?
- ... da imajo dipeptidi različne biološke funkcije, od mediatorjev kemotaksije do regulatorjev bolečine v možganih?
- ... da zlatoritka zajeda na 26 rodovih dreves iz 13 družin?
- ... da je zunanje uho grajeno tako, da selektivno ojača zvok določenih frekvenc?
- ... da imajo človeške semenčice (na sliki) do šestkrat tesneje spakirano DNK od somatskih celic?
- ... da se strukture zunanjega in srednjega ušesa pri zarodku razvijejo iz žrelnega aparata in njegovih derivatov?
- ... da je mali gad najmanjša evropska vrsta gadov?
- ... da ličinke muhe vrste Coremacera marginata zajedajo na polžih?
- ... da ima lahko navadni alpski zvonček po tri cvetove na enem steblu?
- ... da obračalki glave (na sliki leva) ob hkratnem skrčenju potegneta glavo naprej in navzdol proti prsnemu košu?
- ... da lahko parasimpatomimetiki delujejo na različne načine, tako neposredno s spodbujanjem muskarinskih ali nikotinskih receptorjev ali posredno z zaviranjem delovanja holinesteraze oz. spodbujanjem sproščanja acetilholina?
- ... da veliki pajesen v 20 letih zraste okrog 15 metrov visoko?
- ... da je eden od kriterijev za opredelitev naravnega območja biološka nedotaknjenost, čeprav nobeno območje sveta ni zares popolnoma nedotaknjeno?
- ... da proteinurija nastopi zaradi poškodbe ledvičnih glomerulov, ki sicer preprečujejo prehod beljakovin iz krvne plazme v filtrat?
- ... da ehinokandin povzroča osmotsko neobstojnost glivnih celic in lahko vodi celo v celično lizo?
- ... da so listi mandžurske aralije (na sliki) dolgi več kot 1 meter?
- ... da je del človeških izločal tudi koža?
- ... da so v Sloveniji avtohtone vrste dežena, kot je navadni dežen, precej manjše od invazivnega orjaškega dežena?
- ... da izraz poskusi na živalih obsega široko paleto eksperimentalnih tehnik, od opazovanja vedenja živali v umetno spremenjenem okolju do seciranja in vnašanja toksičnih substanc?
- ... da ehinokandin povzroča osmotsko neobstojnost glivnih celic in lahko vodi celo v celično lizo?
- ... da so listi mandžurske aralije (na sliki) dolgi več kot 1 meter?
- ... da je del človeških izločal tudi koža?
- ... da so v Sloveniji avtohtone vrste dežena, kot je navadni dežen, precej manjše od invazivnega orjaškega dežena?
- ... da izraz poskusi na živalih obsega široko paleto eksperimentalnih tehnik, od opazovanja vedenja živali v umetno spremenjenem okolju do seciranja in vnašanja toksičnih substanc?
- ... da ehinokandin povzroča osmotsko neobstojnost glivnih celic in lahko vodi celo v celično lizo?
- ... da so listi mandžurske aralije (na sliki) dolgi več kot 1 meter?
- ... da je del človeških izločal tudi koža?
- ... da so v Sloveniji avtohtone vrste dežena, kot je navadni dežen, precej manjše od invazivnega orjaškega dežena?
- ... da izraz poskusi na živalih obsega široko paleto eksperimentalnih tehnik, od opazovanja vedenja živali v umetno spremenjenem okolju do seciranja in vnašanja toksičnih substanc?
- ... da iz mehiškega kaktusa pejotl pridobivajo halucinogen meskalin (na sliki)?
- ... da večino enoceličnih organizmov imenujemo mikroorganizmi, zato, ker jih ne moremo videti s prostim očesom?
- ... da nameravajo raziskovalci v okviru pobude BRAIN mapirati aktivnost vsakega od 100 milijard nevronov v človeških možganih?
- ... da poznamo več kot 600 vrst mete?
- ... da ima aorta zaradi debele stene lastno mrežo drobnih krvnih žil za prehranjevanje?
- ... da iz mehiškega kaktusa pejotl pridobivajo halucinogen meskalin (na sliki)?
- ... da večino enoceličnih organizmov imenujemo mikroorganizmi, zato, ker jih ne moremo videti s prostim očesom?
- ... da nameravajo raziskovalci v okviru pobude BRAIN mapirati aktivnost vsakega od 100 milijard nevronov v človeških možganih?
- ... da poznamo več kot 600 vrst mete?
- ... da ima aorta zaradi debele stene lastno mrežo drobnih krvnih žil za prehranjevanje?
- ... da samo kakšna petina vrst pravih os (na sliki navadna osa) tvori kolonije?
- ... da je marca 2012 celotna znana populacija kakapov štela 126 osebkov?
- ... da raziskave Aspergerjevega sindroma kažejo na genetsko osnovo te motnje, a etiologija še ni znana?
- ... da navadni netopir ne uporablja eholokacije za lov, temveč se pasivno zanaša na sluh?
- ... da gramicidin tvori kanalčke v bakterijskih membranah in s tem moti delovanje organizma?
- ... da lahko želod (na sliki želod črničevja) zori 6 do 24 mesecev, odvisno od vrste drevesa?
- ... da je pri akineziji prizadeta zmožnost izvajanja hotenih telesnih gibov, mišična moč pa ni zmanjšana?
- ... da so malega in drobnega netopirja šele pred kratkim ločili na podlagi frekvence eholokacijskih klicev?
- ... da šoja pogosto posnema oglašanje plenilcev?
- ... da je bila v sklopu Univerze v Tübingenu leta 1863 ustanovljena prva samostojna naravoslovna fakulteta v Nemčiji, na kateri je leta 1868 Friedrich Miescher prvič izoliral DNK?
- ... da so gladkonosi netopirji med drugim resasti, dolgokrili, vejicati, ostrouhi (na sliki), brkati, dolgonogi in belorobi?
- ... da je refleks najenostavnejša oblika vedenja?
- ... da je vzrok za Creutzfeldt-Jakobovo in ostale prionske bolezni prenosljiva okvara v zvijanju beljakovin?
- ... da lahko napačno povezovanje nevronov med regeneracijo po poškodbi vodi do sinkinezije?
- ... da manioko gojimo zaradi užitnih gomoljev, preostali deli rastline pa so strupeni zaradi mlečka?
- ... da je nizozemski etolog Nikolaas Tinbergen (na sliki) utemeljil etologijo kot znanstveno vedo?
- ... da so veliki možgani najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka?
- ... da je rimska kamilica vedno manj razširjena zaradi opuščanja paše in zaraščanja travnikov?
- ... da učinkovina, katere odmerek je znotraj terapevtskega okna, učinkuje brez nesprejemljivih neželenih učinkov?
- ... da dlesk poseljuje gozdove Srednje in Južne Evrope ter Srednje do Vzhodne Azije in Severne Afrike, občasno pa ga opazijo tudi na Aljaski?
- ... da mokoža (na sliki) prepoznamo po oglašanju, ki spominja na cviljenje prašička?
- ... da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo motena pretvorba levodope v dopamin, zato jo dajejo kot antiparkinsonik?
- ... da ameriški škržatek povzroča škodo na vinski trti zgolj kot prenašalec uničujoče zlate trsne rumenice?
- ... da tahifilaksija za razliko od tolerance za zdravilo preneha, če se odmerjanje zdravila za določeno obdobje prekine?
- ... da samci pivke označujejo svoj teritorij z bobnanjem po lubju?
- ... da kvantitativna genetika temelji na predpostavki, da če genetski dejavniki vplivajo na kvantitativno lastnost, se podobnost med sorodniki zvišuje z naraščanjem stopnje genetske podobnosti?
- ... da samec dalmatinske babice (na sliki) med parjenjem spremeni barvo in postane svetlo rumen, na vrhu glave pa se mu pojavi črna pega?
- ... da je holinergično živčevje del vegetativnega živčevja, v katerem je v končnih sinapsah živčni prenašalec acetilholin?
- ... da je med sesalci razmeroma malo vrst, kot sta človek in domači konj, ki se hladita z intenzivnim potenjem?
- ... da je nemško-ameriški biofizik Max Delbrück, ki je dobil Nobelovo nagrado za raziskave genetskih mutacij, začel svojo kariero na področju kvantne mehanike?