Pojdi na vsebino

Spesartin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Spesartin
Spesartin iz Kitajske
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati, skupina granatov
Kemijska formulaMn(II)3Al2(SiO4)3[1][2]
Lastnosti
Molekulska masa495,03 g/mol[1]
BarvaRumena do rdeča[1][2][3]
Kristalni habitMasiven do kristaliničen
Kristalni sistemKubični - heksaoktaeder[1][2][3]
LomPodškoljkast[1][2]
ŽilavostKrhek[4]
Trdota6,5 - 7,5[1][2]
SijajSteklast[1][2]
Barva črteBela[1][2]
ProzornostProzoren do prosojen[1][2]
Specifična teža4,15 (+0,05, -0,03)[3]
Gostota4,12 - 4,32 g/cm3[2]
Sijaj površineSteklast do poddamanten[3]
Optične lastnostiIzotropen,[1][2] pogosto anomalno dvolomen[3]
Lomni količnik1,810 (+0,004, - 0,020)
DvolomnostBrez
PleohroizemBrez
DisperzijaŠibka, n = 1,8[1][4]
Ultravijolična fluorescencaInerten[1][3]
Absorpcijski spekterPasovi pri 410, 420, 430, 460, 480 in 520 nm; možni šibki pasovi pri 504 ali 573 nm[3]
Sklici[1][2][4]

Spesartin,[1][2] včasih tudi spesartit, je manganov aluminijev silikat iz skupine granatov s kemično formulo Mn3Al2[SiO4]3.[1][2][3][4] Ime je dobil po kraju Spessart na Bavarskem (Nemčija), ki je tipično nahajališče tega minerala.[1][2] Najpogosteje se pojavlja v pegmatitnem granitu[1][2][4] in sorodnih kamninah in določenih nizko metamorfiranih filitih. Glavna nahajališča spesartina, primernega za izdelavo nakita, so v Šri Lanki in Braziliji. Druga nahajališča so v Avstraliji, Mjanmarju, Indiji, Afganistanu, Izraelu, Madagaskarju, Tanzaniji (od leta 2007) in ZDA.[3]

Spesartin oranžno-rumene barve z Madagaskarja se imenuje mandarinski granat. Vijolično rdeči spesartini se pojavljajo v riolitih v Koloradu in Maine v ZDA. Spesartin tvori serijo trdnih raztopin z almandinom.[2][4]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 Webmineral Spessartine page
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 Mindat Spessartine page
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 »Handbook of Mineralogy Spessartine page« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 7. septembra 2010.