Sci-Hub
 | |
| Vrsta | deljenje datotek |
|---|---|
| Jezik |
|
| Avtor | Aleksandra Elbakjan |
| Komercialno | ne |
| Registracija | ni zahtevana |
| Objavljeno | 16. april 2011[2] |
| Status | aktivna |
Vsebina dovoljenja | gosti vsebino brez ozira na avtorske pravice |
Sci-Hub je spletna stran, ki ponuja brezplačen dostop do člankov iz znanstvenih revij mimo naročniških shem njihovih založnikov, oblika piratiziranja znanstvenih objav.[3][4] Zaščitene datoteke s članki pridobi z avtentikacijo v posredniških strežnikih univerz, prek katerih nato dobi dostop do plačljivih spletnih knjižnic založnikov, na katere so te univerze naročene. Ob prvem uporabniškem zahtevku za določen članek ga sistem pretoči na svoj strežnik, ob vsakem naslednjem pa nato uporabniku ponudi lokalno kopijo.[3][5] Kako Sci-Hub pridobi podatke za prijavo na univerzitetne strežnike, ni povsem jasno; nekateri uporabniški podatki naj bi bili pridobljeni z zvijačo (hekanjem, spletnim ribarjenjem ipd.), druge pa naj bi prodali ali donirali uporabniki sami.[6][7]
Spletno stran je leta 2011 ustanovila kazahstanska študentka Aleksandra Elbakjan, ki se ji je zdela cena za dostop do znanstvene literature (običajno več deset dolarjev za posamezen članek) oderuška. Sci-Hub je hitro postal znan med uporabniki, tako v razvitem svetu kot v državah v razvoju in do začetka leta 2016 je po podatkih lastnice dobival že po 200.000 zahtevkov dnevno.[4][8] Poleg tega, da omogoča dostop javnosti iz držav v razvoju, ki si ne morejo privoščiti dragih naročnin, je Sci-Hub tudi za raziskovalce iz razvitega sveta enostavnejši za uporabo od spletišč založnikov, zato tudi od tam prihaja znaten delež uporabnikov, vključno s tistimi, ki sicer imajo naročnino.[9]
Zdaj zbirka po ocenah analitikov obsega že več kot dve tretjini vseh znanstvenih člankov in 85 % vseh plačljivih člankov ter povzroča pretrese v znanstvenem založništvu,[3] kljub temu, da zaenkrat njen promet predstavlja le nekaj odstotkov ob legitimnih zahtevkih po člankih.[4]
Odziv
[uredi | uredi kodo]Ko je postalo jasno, da Sci-Hub ogroža model znanstvenega založništva kot celoto, so se odzvali nekateri lastniki avtorskih pravic in tožili lastnico, najprej založba Elsevier in nato še Ameriško kemijsko društvo, oba sta zahtevala več milijonov USD odškodnine in prepoved delovanja Sci-Huba. Aleksandra Elbakjan se ni zagovarjala, saj spletišče gostuje v Rusiji, kjer ameriška sodišča nimajo pristojnosti.[10] Tožniki so zato dobili tožbi, a dosegli le ukinitev domenskega imena, zato se je Sci-Hub večkrat selil, a nadaljuje z delovanjem.[3]
Odziv strokovne in širše javnosti je kompleksnejši. Vzpon Sci-Huba se je zgodil v času, ko so založniki tarča številnih kritik zaradi svojih poslovnih praks in se presprašuje znanstveno založništvo v celoti. Standardna praksa v znanosti je, da raziskovalci brezplačno prepustijo avtorske pravice založbi, prav tako brezplačno opravljajo tudi druge storitve, kot je recenziranje. V primeru javno financiranih raziskav torej države plačujejo za izvajanje raziskav in nato še enkrat založnikom za dostop do izsledkov teh raziskav. Posledično imajo izdajatelji znanstvenih serijskih publikacij nekajkrat višjo profitno maržo od najuspešnejših klasičnih založnikov. En od odrazov tega je gibanje za prosti dostop, ki pa prav tako predstavlja finančno breme za financerje znanstvenih raziskav v korist založnikov, saj v tem primeru avtorji oz. njihove matične ustanove plačajo za objavo iz raziskovalnih projektov. Mnogi se zato ali iz drugih vzgibov ne odločijo za prosti dostop in še naprej objavljajo na tradicionalnejši, zaprt način.[8][11]
Sci-Hub je radikalnejši in po mnenju nekaterih komentatorjev predstavlja podoben prelom v znanstvenem založništvu kot ga je servis Napster za glasbeno industrijo.[11] Aleksandra Elbakjan si je na ta račun prislužila primerjavo z Robinom Hoodom in aktivistom Aaronom Swartzom,[12][13] drugi pa jo kritizirajo, ker ogroža varnost univerzitetnih računalniških omrežij in legitimen dostop do člankov[7] ter krši avtorske pravice.[4]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pregledovalnik člankov samo v ruščini.
- ↑ »sci-hub.org«. ICANN WHOIS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2018. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Himmelstein, Daniel S; Romero, Ariel Rodriguez; Levernier, Jacob G; Munro, Thomas Anthony; McLaughlin, Stephen Reid; Greshake Tzovaras, Bastian; Greene, Casey S (2018). »Sci-Hub provides access to nearly all scholarly literature«. eLife. Zv. 7. doi:10.7554/eLife.32822. PMC 5832410. PMID 29424689.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Bohannon, John (28. april 2016). »Who's downloading pirated papers? Everyone«. Science. 352 (6285): 508–512. doi:10.1126/science.aaf5664.
- ↑ Graber-Stiehl, Ian (8. februar 2018). »Science's Pirate Queen«. The Verge.
- ↑ Ruff, Corinne (18. februar 2016). »Librarians Find Themselves Caught Between Journal Pirates and Publishers«. The Chronicle of Higher Education.
- ↑ 7,0 7,1 Russell, Carrie; Sanchez, Ed (1. marec 2016). »Sci-Hub unmasked: Piracy, information policy, and your library«. College & Research Libraries News. Zv. 77, št. 3.
- ↑ 8,0 8,1 Potočnik, Aljaž (16. februar 2016). »Piratska stran Sci-Hub s 50 milijoni znanstvenih člankov želi razbiti monopol oderuških založb«. Dnevnik. Pridobljeno 15. aprila 2019.
- ↑ Gardner, Gabriel J.; McLaughlin, Stephen R.; Asher, Andrew D. (25. marec 2017). »Shadow Libraries and You: Sci-Hub Usage and the Future of ILL« (prispevek na konferenci). ACRL 2017. Baltimore, Maryland: 568–587. hdl:10760/30981.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ Chawla, Dalmeet Singh (6. november 2017). »Court demands that search engines and internet service providers block Sci-Hub«. Science. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ 11,0 11,1 Buranyi, Stephen (27. junij 2017). »Is the staggeringly profitable business of scientific publishing bad for science?«. The Guardian. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ Rosenwald, Michael S. (30. marec 2016). »This student put 50 million stolen research articles online. And they're free«. The Washington Post. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ Kravets, David (3. april 2016). »A spiritual successor to Aaron Swartz is angering publishers all over again«. Ars Technica. Pridobljeno 29. avgusta 2016.