Sasarščina
Sasarščina | |
---|---|
sassaresu, turritanu | |
Izgovarjava | sasːaˈrezu |
Materni jezik | Italija |
Področje | Sardinija |
Št. maternih govorcev | (100.000 cited 1999) |
Pisava | latinica (italijanska abeceda) |
Uradni status | |
Priznani manjšinski jezik | |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | sdc |
Glottolog | sass1235 |
ELP | Sassarese Sardinian |
Linguasphere | 51-AAA-pe |
Jeziki severne Sardinije |
Sasarščina (sasarsko sassaresu ali turritanu) je italo-dalmatski jezik in vmesna oblika med korziškim in sardinskim jezikom. Zaradi zgodovinskih vezi med Korziko in Sardinijo se šteje tudi za korziško-sardinski jezik. Sasarščina je kljub močnim sardinskim vplivom, predvsem v besednjaku in fonetiki, obdržala toskanske korene, ki so tesno povezani z galurskimi. Galurščina se ne glede na to, da se govori na Sardiniji, šteje za korziško narečje, čeprav je to geografsko sporno. Hkrati se šteje tudi za prehodni jezik med italo-dalmatskimi jeziki[1][2][3] in sardinščino.[4] Je precej podobna italijanščini, zlasti starim toskanskim italijanskim narečjem.[1][1][1]
Sasarsko narečje govori približno 100.000 govorcev od skupaj 175.000 prebivalcev v severozahodnih delih Sardinije. Velike sasarsko govoreče skupnosti so v Sassariju, Stintinu, Sorsu in Porto Torresu. Sasarska narečja, ki se nagibajo h galurščini, znana tudi kot kastelaneška narečja, se govorijo v Castelsardu, Terguju in Sediniju.
Sasarščina se je v 13.-14. stoletju govorila kot meščanski jezik trgovcev. Kot taka je temeljila na mešanici več jezikov, predvsem korziškega, toskanskega in ligurskega. V fonetiki, sintaksi in slovnici se je čutil močan logudorški vpliv. Na narečje sta imela nekaj vpliva tudi katalonščina in španščina. V sasarščini je napisanih več sodobnih in starejših knjižnih del. V tem jeziku se izvaja tudi veliko kulturnih, družabnih in dramskih dogodkov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Costa, Enrico (1992). Sassari Sassari: Edizioni Gallizzi. vol.I, str. 51.
- ↑ Coradduzza, Mario Pompeo (2004). Il sistema del dialetto. Sassari.
- ↑ Wagner, Max Leopold (1943). The problem of the geographical region to be attributed to Gallurese and Sassarese. Neolatin Culture 3: 243, 267.
- ↑ Maxia, Mauro (1999). Studi storici sui dialetti della Sardegna settentrionale. Sassari: Studium Adf. str. 21, 37.