Pojdi na vsebino

Jad Vašem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jad Vašem
יָד וַשֵׁם
Pogled iz zraka na Jad Vašem
Zemljevid
Ustanovitev19. avgust 1953
LokacijaZa zahodnem pobočju Herzlove gore, znane tudi kot Gora spomina, na zahodni strani Jeruzalema
Koordinate31°46′27″N 35°10′32″E / 31.77417°N 35.17556°E / 31.77417; 35.17556
TipUradno izraelsko spominsko obeležje žrtev holokavsta
Obiskovalciokoli 925,000 (2017),[1] 800,000 (2016 in 2015)[2][3]
Spletna stranwww.yadvashem.org

Jad Vašem (hebrejsko יָד וַשֵׁם – dobesedno "spomenik in ime") je uradni spomenik Izraela žrtvam holokavsta. Namenjen je ohranjanju spomina na mrtve, počastitvi Judov, ki so se borili proti svojim nacističnim zatiralcem, in ne-Judom, ki so nesebično pomagali Judom v stiski, tudi raziskovanju pojava holokavsta in genocida na splošno, da bi se izognili takim dogodkom v prihodnosti.

Jad Vašem je bil ustanovljen leta 1953 na zahodnem pobočju gore Herzl, znane tudi kot Gora spomina, na 804 m nadmorske višine, v bližini Jeruzalemskega gozda. Spomenik sestavlja 180-dunam (18,0 ha) velik kompleks, ki vsebuje dve vrsti objektov: nekatere zgradbe so namenjene znanstvenemu preučevanju holokavsta in genocida na splošno ter spomenike in muzejske zgradbe, ki so namenjene potrebam širše javnosti. Med prvimi so raziskovalni inštitut z arhivi, knjižnica, založba in izobraževalni center ter Mednarodna šola/Inštitut za študije holokavsta; med slednjimi so pa Zgodovinski muzej holokavsta, spominska mesta, kot so Spomenik otrokom in Dvorana spomina, Muzej umetnosti holokavsta, kipi, spomeniki na prostem, kot je Dolina skupnosti, in sinagoga.

Temeljni cilj ustanoviteljev Jad Vašema je bil prepoznati ne-Jude, ki so na lastno odgovornost tvegali in se brez možnosti za finančno ali religiozno korist odločili, da bodo rešili Jude pred genocidom, ki se je dogajal med holokavstom. Tisti, ki jih je Izrael priznal kot pravičnike med narodi, so počaščeni v odseku Jad Vašema, ki je znan kot Vrt pravičnikov med narodi.

Jad Vašem je po Zidu objokovanja drugo najbolj obiskano izraelsko turistično mesto s približno milijonom obiskovalcev na leto. Za vstopnino ne zaračuna nobene pristojbine.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ime "Jad Vašem" je vzeto iz verza v Izaijevi knjigi: "... (njim) bom v svoji hiši in znotraj svojega obzidja dal prostor/spomin in ime, ki bo boljše od sinov in hčerá. Dal jim bom večno ime, ki ne bo iztrebljeno." (Izaija 56,5 hebrejsko וְנָתַתִּי לָהֶם בְּבֵיתִי וּבְחוֹמֹתַי יָד וָשֵׁם, טוֹב מִבָּנִים וּמִבָּנוֹת; שֵׁם עוֹלָם אֶתֶּן לוֹ, אֲשֶׁר לֹא יִכָּרֵת.). Poimenovanje spomenika holokavsta "Jad Vašem" (hebrejsko יָד וָשֵׁם, yād wā-šêm, dobesedno "spomin in ime") predstavlja idejo o ustanovitvi nacionalne zbirke imen judovskih žrtev, ki po smrti niso imele nikogar, ki bi se spominjal njihovega imena. Prvotni verz se je nanašal na neplodne ljudi, ki bi kljub temu, da ne bi mogli imeti otrok, še vedno živeli v večnosti z Gospodom.[4]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Vagon (živinski vagon) v spomin na vlake holokavsta

Ideja o vzpostavitvi spominskega obeležja v zgodovinski judovski domovini za judovske žrtve nacističnega holokavsta je bila zasnovana med drugo svetovno vojno kot odgovor na poročila o množičnih pobojih Judov v okupiranih državah. Jad Vašem je septembra 1942 na seji upravnega odbora Judovskega nacionalnega sklada prvič predlagal Mordecai Shenhavi.[5] O načrtu so avgusta 1945 podrobneje razpravljali na sionističnem sestanku v Londonu. Ustanovljen je bil začasni odbor sionističnih voditeljev, ki je vključeval Davida Remeza kot predsednika, Shloma Zalmana Shragaija, Barucha Zuckermana in Shenhavija. Jad Vašem je februarja 1946 odprl pisarno v Jeruzalemu in podružnico v Tel Avivu, junija istega leta pa sklical prvo plenarno zasedanje. Julija 1947 je na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu potekala prva konferenca o raziskavah holokavsta. Vendar pa so zaradi izbruha palestinske vojne 1947–1949 razvoj Jad Vašema za dve leti ustavili.

19. avgusta 1953 je izraelski parlament Knesset soglasno sprejel zakon o Jad Vašemu in ustanovil Spominsko upravo mučenikov in junakov, katere cilj je bil "spomin v domovini vseh tistih pripadnikov judovskega ljudstva, ki so dali svoje življenje, ali se uprli in se borili proti nacističnemu sovražniku in njegovim sodelavcem," in ki naj bi vzpostavil "spominsko obeležje njim ter skupnostim, organizacijam in ustanovam, ki so jih uničili, ker so pripadali judovskemu ljudstvu."[6]

Dolina uničenih skupnosti

29. julija 1954 so položili temelje za gradnjo Jad Vašema na hribu v zahodnem Jeruzalemu, ki so ga nato poimenovali Gora spomina (hebrejsko Har HaZikaron); organizacija je že začela projekte zbiranja imen posameznikov, ubitih v holokavstu, pridobivati dokumentacijo o holokavstu in osebna pričevanja preživelih za arhiv in knjižnico ter razvijati raziskave in publikacije. Spomenik in muzej sta bila za javnost odprta leta 1957.[7][8]

Lokacija Jad Vašema na zahodni strani Herzlove gore, območja, ki je brez obremenjujočih zgodovinskih asociacij, je bila izbrana za prikaz simboličnega sporočila o »ponovnem rojstvu« po uničenju, za razliko od muzeja Soba holokavsta, ustanovljenega leta 1948 na gori Sion.[9][10] Tako slednji muzej, katerega stene so obložene s ploščami, ki spominjajo na več kot 2000 judovskih skupnosti, uničenih med holokavstom,[11][12] prikazujejo holokavst kot nadaljevanje "smrti in uničenja", ki je v judovski zgodovini pestila judovske skupnosti.[13]

15. marca 2005 se je v Jad Vašemu odprl nov muzejski kompleks, štirikrat večji od starega. Vključuje Zgodovinski muzej holokavsta z novo Dvorano imen, Muzej umetnosti holokavsta, razstavni paviljon, učni center in vizualni center.[14][15]

Nov muzej Jad Vašem je zasnoval izraelsko-kanadski arhitekt Moshe Safdie, muzej pa je nadomestil prejšnjo 30 let staro razstavo.[16] To je bil vrhunec desetletnega projekta širitve, vrednega 100 milijonov dolarjev.[17]

Uprava

[uredi | uredi kodo]
Koncentracijsko taborišče Buchenwald, 16. april 1945, po osvoboditvi. Elie Wiesel, kasnejši podpredsednik Jad Vašema, je v 2. vrsti od spodaj, 7. z leve strani, ob robu pograda.[18]

Novembra 2008 je bil za predsednika sveta Jad Vašema imenovan rabin Jisrael Meir Lau, ki je zamenjal Tommyja Lapida.[19] Podpredsednika sveta sta Jichak Arad in Moše Kantor. Elie Wiesel je bil podpredsednik Sveta do svoje smrti 2. julija 2016.[20]

Predsednik direktorata je (od leta 1993) Avner Šalev, ki je zamenjal Jichaka Arada, ki je bil na tem položaju 21 let. Generalna direktorica je Dorit Novak. Vodja Mednarodnega inštituta za raziskave holokavsta je John Najmann. Vodja katedra študij holokavsta je prof. Dan Michman. Glavni zgodovinar je prof. Dina Porat. Akademski svetovalec je prof. Jehuda Bauer.[20]

Člani direktorata Jad Vašema so Josef Ahimeir, Daniel Atar, Michal Cohen, Matitjahu Drobles, Abraham Duvdevani, prof. Boleslaw (Bolek) Goldman, Vera H. Golovenski, Moše Ha-Elion, Šlomit Kasirer, Josi Katribas, Jehiel Leket, Baruh Šub, Dalit Stauber, dr. Zehava Tanne, Shoshana Weinshall in Dudi Zilbershlag.[20]

Cilji

[uredi | uredi kodo]
Večni plamen v Dvorani spomina

Cilji Jad Vašema so izobraževanje, raziskave in dokumentacija ter komemoracija.[21] Jad Vašem organizira izobraževanja za vzgojitelje tako v Izraelu kot po vsem svetu; razvija starostno ustrezne učne programe, učne načrte in učna gradiva za izraelske in tuje šole, da bi učence vseh starosti poučevali o holokavstu; hrani razstave o holokavstu; zbira imena žrtev holokavsta;[22] zbira fotografije, dokumente in osebne artefakte; in zbira pričevanja, ki nas spominjajo na žrtve holokavsta.[23] Jad Vašem si prizadeva ohraniti spomin in imena šestih milijonov Judov, umorjenih med holokavstom, in številnih judovskih skupnosti, uničenih v tem času. Prireja spominske obrede in obeležja; podpira raziskovalne projekte o holokavstu; razvija in koordinira simpozije, delavnice in mednarodne konference; in objavlja raziskave, spomine, dokumente, albume in dnevnike, povezane s holokavstom.[24] Jad Vašem izkazuje čast tudi ne-Judom, ki so tvegali svoje življenje, da bi rešili Jude med holokavstom.

Mednarodna šola / inštitut za študije holokavsta na Jad Vašem, ustanovljena leta 1993, ponuja vodnike in seminarje za učence in učitelje ter razvija pedagoška orodja za uporabo v učilnici. Jad Vašem vsako leto usposobi 10.000 domačih in tujih učiteljev.[25] Organizacija upravlja spletno mesto v več jezikih, vključno z nemščino, hebrejščino, farsi in arabščino. Leta 2013 je Jad Vašem sprožil spletno kampanjo v arabščini in promoviral spletno mesto Jad Vašem. Kampanja je dosegla več kot 2,4 milijona govorcev arabščine po vsem svetu, promet na spletni strani Jad Vašem pa se je potrojil.[26]

Politika institucije je, da holokavsta "ni mogoče primerjati z nobenim drugim dogodkom". Leta 2009 je Jad Vašem odpustil docenta ker je primerjal travmo, ki so jih Judje pretrpeli v holokavstu, s travmami, ki so jih Palestinci preživeli med izraelsko vojno za neodvisnost, vključno s pokolom v Deir Yassinu.[27]

Študije Jad Vašema

[uredi | uredi kodo]

Študije Jad Vašema je recenzirana polletna znanstvena revija o holokavstu. Izhaja od leta 1957, izdajajo pa jo v angleški in hebrejski verziji.[28]

Muzej

[uredi | uredi kodo]
Pogled na Jad Vašem
Jad Vašemov muzej holokavsta

Jad Vašem so za javnost odprli leta 1957. Njegovi eksponati so bili osredotočeni na judovski odpor v varšavskem getu, vstaje v taboriščih smrti Sobibor in Treblinka ter boj preživelih na poti do Izraela.[29]

Leta 1993 se je začelo načrtovanje večjega, tehnološko naprednejšega muzeja, ki bi nadomestil starega. Nova zgradba, ki jo je zasnoval kanadsko-izraelski arhitekt Moshe Safdie, je sestavljen iz dolgega hodnika, povezanega z 10 razstavnimi dvoranami, od katerih je vsaka posvečena različnemu poglavju holokavsta. Muzej združuje osebne zgodbe 90 žrtev holokavsta in preživelih ter razstavlja približno 2500 osebnih predmetov, vključno z umetninami in pismi, ki so jih darovali preživeli in drugi. Stare zgodovinske prikaze, ki so obravnavali antisemitizmem in porast nacizma, so nadomestili eksponati, ki se osredotočajo na osebne zgodbe Judov, ubitih v holokavstu. Po besedah Avnerja Shaleva, kustosa in predsednika muzeja, se obisk novega muzeja vrti okrog "pogleda v oči posameznikov. Ni bilo šest milijonov žrtev, bilo je šest milijonov posamičnih umorov."[29]

Novi muzej je bil posvečen 15. marca 2005 v prisotnosti voditeljev iz 40 držav in nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. Predsednik Izraela Moše Kacav je dejal, da je Jad Vašem "pomemben kažipot za vse človeštvo, kažipot, ki opozarja, kako kratka je razdalja med sovraštvom in umorom, med rasizmom in genocidom".[30] Po besedah Jonathana Kis-Leva muzej v zadnjih letih obiskuje vse večje število Palestincev v okviru prizadevanj različnih organizacij za premostitev vrzeli med Izraelci in Palestinci. "Spoznavanje holokavsta," je zapisal Kis-Lev, "je pomagalo palestinskim članom naše binacionalne skupine, da bolje razumejo judovsko perspektivo, in je pomenilo prelomnico pri izboljšanju naših odnosov."[31]

Jad Vašem je aprila 2019 pričel dela na novem podzemeljskem središču, da bi hranili in ohranil milijone artefaktov iz holokavsta.[32]

Prizma - osvetlitev skozi strešno okno

Prvi arhitekt, ki je sodeloval pri oblikovanju Jad Vašema, je bil Munio Weinraub, ki je na projektu delal od leta 1943 do šestdesetih let dvajsetega stoletja, skupaj s svojim arhitekturnim partnerjem Al Mansfieldom. V ta namen je k njemu pristopil Mordechai Shenhavi, pobudnik in prvi direktor ustanove. Weinraubovi načrti niso bili v celoti uresničeni, vendar so nekatere njegove ideje vidne v Jad Vašemu še danes.[33]

Novi muzej zgodovine holokavsta, ki ga je zasnoval Moshe Safdie, je oblikovan kot trikotna betonska prizma. Prizma seka skozi pokrajino, osvetljena pa je z 200 m (656 ft) dolgim strešnim oknom. Obiskovalci sledijo vnaprej določeni poti, ki jih vodi skozi podzemne galerije, ki se odcepijo od glavne dvorane.[17] Safdie je tudi arhitekt, ki je zasnoval otroški spomenik in spomenik odpeljanim (živinski vagon).

Vrata so delo kiparja Davida Palomba (1920–1966).

Dvorana imen

[uredi | uredi kodo]
Dvorana imen, ki vsebuje strani pričevanj v spomin na milijone Judov, umorjenih med holokavstom

Dvorana imen je spomenik šestim milijonom Judov, ki so umrli v holokavstu. Glavna dvorana je sestavljena iz dveh stožcev: eden je visok deset metrov, z nasprotnim podobnim stožcem, izkopanem v podzemno skalo, podnožje pa je napolnjeno z vodo. Na zgornjem stožcu je prikazanih 600 fotografij žrtev holokavsta in fragmenti pričevanj. Ti se odražajo v vodi na dnu spodnjega stožca, v spomin na tiste žrtve, katerih imena ostajajo neznana. Okoli platforme je krožno skladišče, v katerem hranijo približno 2,2 milijona strani pričevanj, zbranih do danes, s praznimi mesti za tiste, ki jih je treba še predložiti.

Jad Vašem je od petdesetih let dvajsetega stoletja zbral približno 110.000 avdio in video posnetkov ter pisnih pričevanj preživelih iz holokavsta. ker se preživeli starajo, se je program razširil, da sedaj preživele obiskujejo na njihovih domovih, da posnamejo intervjuje. Ob dvorani je študijsko območje z računalniško zbirko podatkov, kjer lahko obiskovalci v spletu poiščejo imena žrtev holokavsta.

Arhivi

[uredi | uredi kodo]

Arhiv je najstarejši oddelek Jad Vašema. Pred predstavitvijo razstave je Jad Vašem zbiral predmete. Najbolj znane so zgodovinske fotografije, pa tudi strani pričevanj, zbrane od preživelih. Strani pričevanj so zbirka osebnih podatkov o preživelih in tistih, ki so umrli v holokavstu. Jad Vašem je pridobil tudi dostop do baze podatkov mednarodne službe za iskanje Bad Arolsen Mednarodnega odbora Rdečega križa, ti dve zbirki podatkov pa se medsebojno dopolnjujeta v raziskovalne namene.

Primeri fotografij iz arhiva Jad Vašem

[uredi | uredi kodo]

Pravičniki med narodi

[uredi | uredi kodo]
Drevo, spomenik na čast Ireni Sendler (poljska medicinska sestra, ki je rešila 2500 Judov, ko je bilo to med holokavstom prepovedano) v Jeruzalemu, Izrael
Janusz Korczak in otroci, spomenik
Spomenik judovskim otrokom, ki so jih umorili nacisti

Ena od nalog Jad Vašema je počastiti ne-Jude, ki so tvegali svoje življenje, svobodo ali položaje, da bi rešili Jude med holokavstom. V ta namen je bila ustanovljena posebna neodvisna komisija na čelu z upokojenim vrhovnim sodnikom. Člani komisije, vključno z zgodovinarji, javnimi osebnostmi, odvetniki in preživelimi žrtvami holokavsta, preučijo in ocenijo vsak primer v skladu z natančno opredeljenimi merili in predpisi. Pravičniki med narodi prejmejo častno potrdilo in medaljo, njihova imena pa se vpišejo v vrtu pravičnikov med narodi,[34] na Gori spomina. To je tekoči projekt, ki se bo nadaljeval, dokler obstajajo veljavne zahteve, podkrepljene s pričevanji ali dokumentacijo. V letu 2011 je bilo priznanih 555 oseb. Od leta 2019 je bilo več kot 26.973 posameznikov priznanih za pravičnike med narodi.[35]

Politika Jad Vašema ni podeljevati priznanj (niti v možni novi kategoriji) Judom, ki so rešili Jude, ne glede na to, koliko ljudi je njihov aktivizem rešil. Naveden razlog je, da so Judje morali rešiti druge Jude, saj tako veleva Tora in si zato ne zaslužijo priznanja.[36][37]

Umetnostna galerija

[uredi | uredi kodo]

Jad Vašem je največja zbirka umetnin, ki so jih izdelali Judje in druge žrtve nacistične okupacije v letih 1933–1945. Umetniški oddelek Jad Vašema nadzira zbirko 10.000 kosov in na leto doda 300 kosov, večino katerih podarijo družine preživelih ali odkrijejo na podstrešjih.[38] V zbirki so dela Aleksandra Bogena, Alice Lok Cahana, Samuela Baka in Felixa Nussbauma.

Pomembnejši obiskovalci

[uredi | uredi kodo]

Kraljevski obiski

[uredi | uredi kodo]

Politiki

[uredi | uredi kodo]

Predsedniki

[uredi | uredi kodo]
Predsednik ZDA Donald Trump z ženo Melanio in premier Benjamin Netanjahu v Jad Vašemu, maj 2017

Premierji (predsedniki vlade)

[uredi | uredi kodo]

Verske osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Drugi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Highlights, Yad vashem, 2017.
  2. ↑ Highlights, Yad vashem, 2016[mrtva povezava].
  3. ↑ Highlights, Yad vashem, 2015.
  4. ↑ Scherman, Nosson (2013). Milstein Addition of Isaiah. Brooklyn, New York: Artscroll Mesorah Publications. str. 420, 421. ISBN 1-4226-1365-8.
  5. ↑ Margalit, Avishai (2002). The Ethics of Memory. Harvard University Press. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  6. ↑ Gilbert, Martin (2008). Israel: A History (rev. & upd. izd.). New York: Harper Perennial. str. 288. ISBN 978-0-68812363-5.
  7. ↑ Silberklang, David (Fall 2003). »More Than a Memorial: The Evolution of Yad Vashem« (PDF). Yad Vashem Quarterly Magazine. Št. Special Commemorative ed. Jerusalem, IL: Yad Vashem. str. 6–7.
  8. ↑ Naor, Mordechai (1998). »1954«. The Twentieth Century in Eretz Israel. Cologne, DE: Konenmann Verlagsgesellschaft. str. 317–18. ISBN 978-3-89508595-6.
  9. ↑ Edrei, Arye (7. junij 2007). »Holocaust Memorial«. V Doron Mendels (ur.). On Memory: An Interdisciplinary Approach. str. 43. ISBN 978-3-03911-064-3.
  10. ↑ Singer, Yehudit (6. maj 2008). »60 Years of Commemorating the Holocaust«. Shiur Times. str. 36–37.
  11. ↑ Amdur Sack, Sallyann (1995). A guide to Jewish genealogical research in Israel. Avotaynu. str. 67. ISBN 0-96263737-8.
  12. ↑ Jacobs, Daniel; Eber, Shirley; Silvani, Francesca (1998). Israel and the Palestinian Territories: The Rough Guide. Rough Guides. str. 371. ISBN 1-85828248-9.
  13. ↑ Stauber, Roni (2007). The Holocaust in Israeli Public Debate in the 1950s: Ideology and memory. Vallentine Mitchell. str. 99. ISBN 0-85303723-X.
  14. ↑ »New Holocaust Museum Opens in Jerusalem«. The New York Times. 15. marec 2005. Pridobljeno 15. januarja 2018.
  15. ↑ »The new Holocaust History Museum at Yad Vashem – Facts & Figures« (press release). Yad Vashem. 15. marec 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 10. marca 2020.
  16. ↑ Lefkovits, Etgar. »Jerusalem: Yad Vashem«. Highbeam. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2013. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  17. ↑ 17,0 17,1 Ser, Sam. »New Yad Vashem museum to emphasize 'human story'«. Jerusalem Post/Highbeam.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2013. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  18. ↑ »Elie Wiesel — Photograph«. United States Holocaust Memorial Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2013.
  19. ↑ »Rabbi Israel Meir Lau Appointed Chairman of the Yad Vashem Council«. .yadvashem.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2018. Pridobljeno 21. julija 2012.
  20. ↑ 20,0 20,1 20,2 Yad Vashem Magazine. Volume 80. June 2016: »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. septembra 2016. Pridobljeno 2. avgusta 2016.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  21. ↑ »The International School for Holocaust Studies«. .yadvashem.org. Pridobljeno 24. aprila 2012.
  22. ↑ About: The Central Database of Shoah Victims Names Arhivirano December 18, 2017, na Wayback Machine.
  23. ↑ The Hall of Names Arhivirano January 22, 2016, na Wayback Machine.
  24. ↑ Our Memory of the Past and for the Future: Based on the Proceedings of an International Forum in Jerusalem, Israel, 15–21 September 2003. Council of Europe. 2005. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  25. ↑ »Remembering the Holocaust: Bearing witness ever more«. Economist.com. 24. avgust 2013. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  26. ↑ Ofer Aderet (11. februar 2014). »Yad Vashem finds Muslim clicks on Facebook«. haaretz.com. Pridobljeno 21. septembra 2014.
  27. ↑ Yoav Stern. "Yad Vashem fires employee who compared Holocaust to Nakba". Haaretz, 23 April 2009. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2015. Pridobljeno 28. decembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  28. ↑ »Yad Vashem Studies«. The International Institute for Holocaust Research. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2017. Pridobljeno 23. februarja 2017.
  29. ↑ 29,0 29,1 Chris McGreal (15. marec 2005). »'This is ours and ours alone'«. Guardian. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  30. ↑ Kofi Annan commented at the opening, "The number of Holocaust survivors who are still with us is dwindling fast. Our children are growing up just as rapidly. They are beginning to ask their first questions about injustice. What will we tell them? Will we say, 'That's just the way the world is'? Or will we say instead, 'We are trying to change things—to find a better way'? Let this museum stand as a testimony that we are striving for a better way. Let Yad Vashem inspire us to keep striving, as long as the darkest dark stalks the face of the earth." Facing the Consequences of Dividing Israel Arhivirano May 6, 2006, na Wayback Machine.
  31. ↑ Kis-Lev, Jonathan (2015). My Quest For Peace: One Israeli's Journey From Hatred To Peacemaking. Goldsmith Press. ISBN 978-1537163536.
  32. ↑ Amanda Borschel-Dan. »Yad Vashem to break ground on new artifacts center on Holocaust Remembrance Day«. www.timesofisrael.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 27. marca 2019.
  33. ↑ Esther Zandberg (31. januar 2014). »Holocaust Memorial Yad Vashem Was Already Being Planned in 1942«. Haaretz. Pridobljeno 20. decembra 2019.
  34. ↑ »Gardens of the Righteous Worldwide - The Yad Vashem Garden of the Righteous«. Gariwo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2012. Pridobljeno 24. julija 2012.
  35. ↑ https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Totakl of Righteous by country dd. 1st Jan. 2019
  36. ↑ https://www.jpost.com/Opinion/Op-Ed-Contributors/Why-wont-Yad-Vashem-honor-Jewish-rescuers - by Dr. Mordecai Paldiel who directed the Yad Vashem Righteous department for decades
  37. ↑ https://www.jpost.com/Opinion/Yad-Vashem-and-Jewish-rescuers-of-Jews-472621 - by Dr. Mordecai Paldiel
  38. ↑ Sanders, Edmund (26. december 2010). »Holocaust art endures at Israel's Yad Vashem museum«. Articles.latimes.com. Pridobljeno 25. februarja 2014.
  39. ↑ www.yadvashem.org/righteous/stories/princess-alice-ceremony.html
  40. ↑ »Crown Prince of Denmark at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 29. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  41. ↑ »Prince William visits Yad Vashem, honors great-grandmother who rescued Jews«. Times of Israel. 26. junij 2018. Pridobljeno 29. junija 2018.
  42. ↑ »The President of Chad visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 20. september 1965. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  43. ↑ »The President of Mexico visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 7. avgust 1975. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  44. ↑ »The President of Egypt, Anwar Sadat, visiting Yad Vashem«. Yad Vasehm. 20. november 1977. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  45. ↑ »The President of West Germany, Richard von Weizsacker visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 8. oktober 1985. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  46. ↑ »Clinton Offers Prayer of Hope During His Visit to Yad Vashem«. Jewish Telegraphic Agency. 31. oktober 1994. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  47. ↑ »Newsline - January 4, 2000«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 4. januar 2000. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  48. ↑ »Visit of Croatian President Stipe Mesic to Yad Vashem«. Yad Vashem. 31. oktober 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  49. ↑ »German President Kohler at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 31. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  50. ↑ »Visit of Serbian President Boris Tadić to Yad Vashem«. Yad Vashem. 8. november 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 7. novembra 2005.
  51. ↑ »Putin Visits Israel and Tries to Allay Its Security Worries«. New York Times. 29. april 2005. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  52. ↑ »Polish President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 11. september 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  53. ↑ »President Bush Visits Yad Vashem«. The White House. 11. januar 2008. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  54. ↑ »Visit of French President Nicolas Sarkozy to Yad Vashem«. Yad Vashem. 23. junij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  55. ↑ »Visit of President of Germany to Yad Vashem«. Yad Vashem. 28. november 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  56. ↑ »President Josipović visits Yad Vashem«. Office of the President of the Republic of Croatia. 13. februar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2015. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  57. ↑ »Visit of President of Germany Joachim Gauck and Ms. Daniela Schadt to Yad Vashem May 29, 2012«. Yad Vashem. 29. maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2020. Pridobljeno 25. maja 2017.
  58. ↑ »President Obama at Yad Vashem Today«. Yad Vashem. 22. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  59. ↑ »Serbian President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 28. april 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  60. ↑ »Cypriot President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 5. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  61. ↑ »Colombian President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 9. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  62. ↑ »President of the Czech Republic at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 6. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  63. ↑ »Nigerian President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 27. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  64. ↑ »Polish President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 3. november 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  65. ↑ »President of Guatemala at Yad Vashem Monday«. Yad Vashem. 8. december 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  66. ↑ »Sri Lankan President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 8. januar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2020. Pridobljeno 21. januarja 2014.
  67. ↑ »Romanian President at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 19. januar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2020. Pridobljeno 21. januarja 2014.
  68. ↑ »El Presidente de la República del Perú visitó Yad Vashem el 17 de febero de 2014«. Yad Vashem. 2. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2016. Pridobljeno 2. maja 2014.
  69. ↑ »President of India Visits Yad Vashem«. Yad Vashem. 13. oktober 2015. Pridobljeno 7. oktobra 2019.
  70. ↑ AFP (22. julij 2015). »KOLINDA IN ISRAEL 'I express my deepest regret to all the victims of the Holocaust in Croatia. Ustasha regime manipulated the Croats'«. Jutarnji.hr. Pridobljeno 17. avgusta 2016.
  71. ↑ »GRABAR-KITAROVIĆ U MEMORIJALNOM MUZEJU YAD VASHEM 'Holokaust se nikad neće i ne smije zaboraviti' - Jutarnji List«. www.jutarnji.hr.
  72. ↑ »Polish President Visits Yad Vashem«. Yad Vashem. 17. januar 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 20. maja 2017.
  73. ↑ »German President at Yad Vashem«. Yad Vashem. 4. maj 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2020. Pridobljeno 25. maja 2017.
  74. ↑ »Bulgarian President at Yad Vashem Wednesday«. Yad Vashem. 19. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2020. Pridobljeno 23. marca 2018.
  75. ↑ »Philippines' Duterte: 'never again' at Israel's Holocaust memorial«. 9. marec 2018.
  76. ↑ »Duterte at Yad Vashem: 'Despots and insane leaders' should be deposed«.
  77. ↑ »Yad Vashem Photo Collections«. photos.yadvashem.org.
  78. ↑ »Yad Vashem Photo Collections«. photos.yadvashem.org.
  79. ↑ »The Prime Minister Education Minister of Gambia visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 11. oktober 1966. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  80. ↑ »The Prime Minister of the United Kingdom, Margaret Thatcher, visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 25. maj 1986. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  81. ↑ https://photos.yadvashem.org/photo-details.html?language=en&item_id=70957&ind=0 Yad Vashem collection
  82. ↑ »The Prime Minister of Greece visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 19. maj 1992. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  83. ↑ »The Prime Minister of Kazakhstan visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 19. maj 1992. Pridobljeno 20. januarja 2014.
  84. ↑ »The Prime Minister of Lithuania visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. 4. oktober 1993. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  85. ↑ »Palestinians upset Chretien avoids East Jerusalem«. CBC News. 11. november 2000. Pridobljeno 10. februarja 2017.
  86. ↑ »Sanader: Individualisation of Yad Vashem Victims More Powerful than just Plain Figures«. Croatian Radiotelevision. 28. junij 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2016. Pridobljeno 10. marca 2020.
  87. ↑ »Turkish Prime Minister to Visit Yad Vashem Today«. Yad Vashem. 1. maj 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 2. septembra 2016.
  88. ↑ »Besucher aus deutschsprachigen Ländern« (v nemščini). Yad Vashem. 30. januar 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2020. Pridobljeno 19. januarja 2014.
  89. ↑ »Georgian Prime Minister at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 23. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  90. ↑ »Italian Prime Minister at Yad Vashem Monday«. Yad Vashem. 30. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2021. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  91. ↑ »Greek Prime Minister at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 7. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  92. ↑ »Dutch Prime Minister at Yad Vashem Sunday«. Yad Vashem. 5. december 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  93. ↑ »Canadian Prime Minister at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 20. januar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2020. Pridobljeno 20. januarja 2014.
  94. ↑ »Prime Minister of the Czech Republic at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 24. november 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2020. Pridobljeno 27. novembra 2014.
  95. ↑ »Prime Minister of the Serbia at Yad Vashem Tomorrow«. Yad Vashem. 1. december 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2020. Pridobljeno 30. novembra 2014.
  96. ↑ »Greek PM Visits Holocaust Museum in Jerusalem«. Yad Vashem. 25. november 2015. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  97. ↑ »Albanian Prime Minister to visit Yad Vashem«. Israeli MFA. 21. december 2015. Pridobljeno 11. januarja 2016.
  98. ↑ »Prime Minister Shinzo Abe Visits Israel«. Ministry of Foreign Affairs of Japan.
  99. ↑ »HRT: Plenković se sastao s Netanyahuom«. Vijesti (v hrvaščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2017. Pridobljeno 24. januarja 2017.
  100. ↑ »Yad Vashem Holocaust memorial is mirror to the world: PM Narendra Modi«. India times.
  101. ↑ »Australian Prime Minister Visits Yad Vashem«. Yad vashem. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 10. marca 2020.
  102. ↑ »The Dalai Lama visiting Yad Vashem«. Arts & Culture. Jerusalem, IL: Google. 20. marec 1994. Pridobljeno 8. marca 2017.
  103. ↑ »Visit of Pope John Paul II at Yad Vashem«. Yad Vashem. 23. marec 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  104. ↑ »Visit of Pope Benedict XVI 11/5/2009«. 11. maj 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  105. ↑ »Archbishop of Canterbury Moved During Visit to Yad Vashem«. Yad Vashem. 27. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2013.
  106. ↑ »Marlene Dietrich visiting Yad Vashem«. Yad Vashem. Pridobljeno 14. februarja 2014.
  107. ↑ https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/kolinda-u-izraelu-izrazavam-najdublje-kajanje-zbog-svih-zrtava-holokausta-u-hrvatskoj.-ustaski-rezim-izmanipulirao-je-hrvate/283528/


Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jad Vašem.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jad_Vašem&oldid=6257662«