Kristus Odrešenik (kip)
Cristo Redentor | |
Koordinati | 22°57′7″S 43°12′38″W / 22.95194°S 43.21056°W |
---|---|
Lokacija | gora Corcovado, Rio de Janeiro, Brazilija |
Oblikovalec | Oblikovala sta ga kiparja Paul Landowski in Heitor da Silva Costa, zgradil pa inženir Heitor da Silva Costa v sodelovanju z Albertom Caquotom. Obraz je ustvaril kipar Gheorghe Leonida |
Material | Armirani beton s furnirjem iz milnega kamna |
Širina | 28 m |
Višina | 30 m, 38 m s podstavkom |
Zaključek gradnje | 13. oktober 1931 |
Posvečeno 12. oktobra 2006 Novih sedem čudes sveta 7. julij 2007 | |
Razglasitev | 2001 |
ID # | 1478 |
Kristus Odrešenik (portugalsko Cristo Redentor, standard brazilsko portugalsko: [ˈkɾistu ʁedẽˈtoʁ]) je art déco kip Jezusa Kristusa v Riu de Janeiru v Braziliji, ki ga je ustvaril francosko-poljski kipar Paul Landowski in zgradil brazilski inženir Heitor da Silva Costa , v sodelovanju s francoskim inženirjem Albertom Caquotom. Obraz je izklesal romunski kipar Gheorghe Leonida. Kip, zgrajen med letoma 1922 in 1931, je visok 30 metrov, brez njegovega 8-metrskega podstavka. Roke se raztezajo v širino 28 metrov.[1][2] Izdelan je iz armiranega betona in miljnega kamna.[3][4][5] Kristus Odrešenik se precej razlikuje od prvotne zasnove, saj je bil prvotni načrt velik Kristus z zemeljsko kroglo v eni in križem v drugi roki. Čeprav so organizatorji projekta prvotno sprejeli zasnovo, se je kasneje spremenila v današnji kip z na široko razprtimi rokami.
Kip tehta 635 ton in stoji na vrhu 700 metrov visoke gore Corcovado v narodnem parku Tijuca, ki gleda na mesto Rio de Janeiro. Ta kip je največja skulptura v slogu art déco na svetu.[6] Kip, ki je simbol krščanstva po vsem svetu, je postal tudi kulturna ikona tako Ria de Janeira kot Brazilije in je bil izbran za eno od novih 7 čudes sveta.[7]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Vincencijanski duhovnik Pedro Maria Boss je sredi 1850-ih prvič predlagal postavitev krščanskega spomenika na gori Corcovado v čast princese Isabel, regentke Brazilije in hčerke cesarja Petra II., vendar projekt ni bil odobren. Leta 1889 je država postala republika in zaradi ločitve cerkve od države je bil predlagani kip zavrnjen.[8]
Katoliški krog Ria je leta 1920 podal drugi predlog za znameniti kip na gori. Skupina je organizirala dogodek, imenovan Semana do Monumento ('teden spomenikov'), da bi pritegnila donacije in zbrala podpise v podporo gradnji kipa. Organizacijo je motiviralo to, kar so v družbi dojemali kot 'brezbožnost'. Donacije so večinoma prišle od brazilskih katoličanov. Dizajni, ki so bili obravnavani za Kristusov kip, so vključevali predstavitev krščanskega križa, kip Jezusa z globusom v rokah in podstavek, ki je simboliziral svet.[9] Na koncu je bil izbran kip Kristusa Odrešenika z odprtimi rokami, simbol miru.
Lokalni inženir Heitor da Silva Costa in umetnik Carlos Oswald sta oblikovala kip.[10] Delo je ustvaril francoski kipar Paul Landowski.[11]
Leta 1922 je Landowski naročil pariškega romunskega kiparja Gheorgheja Leonida, ki je študiral kiparstvo na Konservatoriju za likovno umetnost v Bukarešti in v Italiji.
Skupina inženirjev in tehnikov je preučila predloge Landowskega in menila, da je gradnja konstrukcije iz armiranega betona (ki jo je zasnoval Albert Caquot) namesto iz jekla primernejša za kip v obliki križa. Beton za osnovo je bil dobavljen iz Limhamna na Švedskem.[12][13] Zunanji sloji je milnjni kamen, izbran zaradi svojih trajnih lastnosti in enostavne uporabe. Gradnja je trajala devet let, od 1922 do 1931, in je stala 250.000 ameriških dolarjev (kar ustreza 4.300.000 dolarjev leta 2023), spomenik pa so odprli 12. oktobra 1931. Med otvoritveno slovesnostjo naj bi kip osvetlila baterija reflektorjev, ki jih je na daljavo prižgal italijanski izumitelj kratkovalovnega radia Guglielmo Marconi, nameščen 9200 kilometrov stran v Rimu, vendar so se zaradi slabega vremena luči aktivirale na kraju samem.[14]
Oktobra 2006, ob 75. obletnici dokončanja kipa, je kardinal Eusebio Oscar Scheid, nadškof v Riu, posvetil kapelo, poimenovano po brazilski zaščitnici – Gospe od prikazanja (Nossa Senhora Aparecida) – pod kipom, kar je katoličanom omogočilo, da tam opravljajo krste in poroke.
Med močno nevihto 10. februarja 2008 je strela udarila v kip in povzročila nekaj poškodb prstov, glave in obrvi. Vlada zvezne države Rio de Janeiro je začela obnovitvena prizadevanja za zamenjavo nekaterih zunanjih slojev miljnega kamna in popravila strelovodov na kipu. Strela ga je ponovno poškodovala 17. januarja 2014 in odmaknila prst na desni roki.[15][16]
Leta 2010 se je začela obsežna obnova kipa. Dela so obsegala čiščenje, zamenjavo malte in kamna na zunanjosti, obnovo železa v notranji konstrukciji in hidroizolacijo spomenika. Vandali so med prenovo napadli kip in poškropili barvo vzdolž roke. Župan Eduardo Paes je dejanje označil za »zločin proti narodu«. Krivci so se pozneje opravičili in se predstavili policiji.[17][18]
V zvezi z običajnim proslavljanjem gola brazilskega napadalca Ronalda z obema iztegnjenima rokama je podjetje za pnevmatike Pirelli leta 1998 objavilo reklamo, v kateri je zamenjal kip, medtem ko je bil na traku milanskega Interja.[19] Reklama je bila sporna za katoliško cerkev.
Obnova
[uredi | uredi kodo]Leta 1990 je več organizacij, vključno z nadškofijo Rio de Janeiro, medijsko družbo Grupo Globo, naftno družbo Shell do Brasil, okoljskim regulatorjem IBAMA, Nacionalnim inštitutom za zgodovinsko in umetniško dediščino ter mestno upravo Rio de Janeira, sklenilo sporazum izvajati obnovitvena dela.[20]
Več dela na kipu in njegovi okolici je bilo opravljenih leta 2003 in v začetku leta 2010. Leta 2003 je bil nameščen niz tekočih stopnic, stez in dvigal za lažji dostop do ploščadi, ki obdaja kip. Štirimesečna obnova leta 2010 se je osredotočila na sam kip. Notranjo strukturo kipa so prenovili in obnovili njegovo mozaično oblogo iz miljnega kamna, tako da so odstranili skorjo gliv in drugih mikroorganizmov ter popravili majhne razpoke. Popravljeni so bili tudi strelovodi, ki so v glavi in rokah kipa, ob vznožju kipa pa so bile nameščene nove svetilke.[21]
Obnova je vključevala sto ljudi in uporabila več kot 60.000 kosov kamna, vzetega iz istega kamnoloma kot prvotni kip. Med odkritjem obnovljenega kipa je bil osvetljen z zeleno-rumeno lučjo v podporo brazilski reprezentanci, ki je igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu 2010.[22]
Vzdrževalna dela je treba izvajati občasno zaradi močnih vetrov in erozije, ki ji je kip izpostavljen, pa tudi zaradi udarov strele.[23] Prvotni bledi kamen ni več na voljo v zadostni količini, nadomestni kamni pa so vedno temnejših odtenkov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Murray, Lorraine. »Christ the Redeemer (last updated 13 January 2014)«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 11. julija 2014.
- ↑ Giumbelli, Emerson (2014). Símbolos Religiosos em Controvérsia (v portugalščini). São Paulo. 244. ISBN 978-85-7816-137-8.
- ↑ »Christ the Redeemer«. Time. 26. oktober 1931. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 11. julija 2007.
- ↑ »Brazil: Crocovado mountain – Statue of Christ«. Travel Channel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2007. Pridobljeno 7. julija 2007.
- ↑ »Sanctuary Status for Rio landmark«. BBC News. 13. oktober 2006. Pridobljeno 7. julija 2007.
- ↑ Asare, Daniel (14. avgust 2023). »Christ the Redeemer (last updated September 14, 2023)«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 15. septembra 2023.
- ↑ »The New Seven Wonders of the World«. Hindustan Times. Julij 8, 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne Septembra 30, 2007. Pridobljeno Julija 11, 2007.
- ↑ »Cristo Corcovado by Sergi Lla on Prezi«. Prezi.com. Pridobljeno 15. oktobra 2015.
- ↑ Victor, Duilo. »Redentor, carioca até a alma« (v portugalščini). Jornal do Brasil. Pridobljeno 17. julija 2008.[mrtva povezava]
- ↑ »Arms Wide Open« (v britanski angleščini). bbc. Pridobljeno 22. maja 2021.
- ↑ »(Français) Paul Landowski - L'officiel sculpteur du Christ rédempteur« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 2. februarja 2020.
- ↑ »Skanska: Vi är oskyldiga till underverket«. 9. julij 2007.
- ↑ »Öppna Kristusarmar som har haft skiftande betydelse - Kultur - Kristi…«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2014.
- ↑ »Cristo Redentor – Histórico da Construção« (v portugalščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2009.
- ↑ »Cristo Redentor renovado para 2010« (PDF). Rio de Janeiro Government. december 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)[mrtva povezava][mrtva povezava] - ↑ »Lightning breaks finger off Rio's Christ«. The Age. Januar 2014.
- ↑ »Vandals cover Rio's Christ statue with graffiti«. Reuters. 16. april 2010.
- ↑ Tabak, Bernardo. »Estátua do Cristo Redentor é alvo de pichação«. Globo.
- ↑ »Pirelli e le metamorfosi della pubblicità«. Corriere Della Sera. Pridobljeno 19. septembra 2018.
- ↑ »Top 100 iconic landmarks of the world (P.7) Christ the Redeemer: The cultural icon of Brazil«. Worldkings - World Records Union (v angleščini). Pridobljeno 9. julija 2024.
- ↑ Christ the Redeemer se la come, YouTube video, accessed January 20, 2011.
- ↑ »Brazil's Christ state returns after renovation«. BBC News. 1. julij 2010. Pridobljeno 1. julija 2010.
- ↑ »Reforma no cartão-postal«. Veja Rio. 18. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2010. Pridobljeno 18. maja 2010.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradno spletno mesto
- Corcovado Train
- Map (portugalsko)
- Poliakoff, Martyn. »Soapstone @ Cristo Redentor«. The Periodic Table of Videos. University of Nottingham.