Kašubščina
Kašubščina | |
---|---|
Kaszëbsczi jãzëk | |
Materni jezik | Poljska |
Področje | Pomorjanska |
Št. maternih govorcev | 106.000 (2011 popis)[1] |
Pisava | latinica (kašubska abeceda) |
Uradni status | |
Uradni jezik | Uradni jezik, kot regijski jezik v nekaterih občinah Pomorjanskega vojvodstva, Poljska |
Priznani manjšinski jezik | |
Regulator | Kashubian Language Council |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | csb |
ISO 639-3 | csb |
Glottolog | kash1274 |
ELP | Kashubian |
Linguasphere | 53-AAA-cb |
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj. Pomorze) na severu Poljske republike.
Po mnenju večine jezikoslovcev je poseben jezik, ki spada v zahodno vejo slovanskih jezikov, a je bil kljub temu zaradi političnih razlogov šele pred kratkim priznan kot jezik in ne kot robno narečje poljskega jezika (podobno kakor npr. bavarščina v Nemčiji), relikt prehodnih narečij med poljščino in pomorjanščino.
Danes je kašubščina pomožni uradni jezik v občinah s kašubskogovorečim prebivalstvom, kjer je mogoče tudi opravljati maturo iz kašubščine kot maternega jezika.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kašubščina se je razvila iz praslovanščine. Knjižno kašubščino so v 19. stoletju razvili pisatelji (Florian Ceynowa, Hieronim Derdowski, Aleksander Majkowski).
Kašubščino skupaj s slovinščino uvrščajo v pomorjanščino.
Kašubska abeceda
[uredi | uredi kodo]črka | A a | Ą ą | Ã ã | B b | C c | D d | E e | É é | Ë ë | F f | G g | H h | I i | J j | K k | L l | Ł ł |
izgovorjava (IPA) | ɐ | õ | ã | b | ʦ | d | ɛ | e | ə | f | g | x | ɪ-i | j | k | l | w |
črka | M m | N n | Ń ń | O o | Ò ò | Ó ó | Ô ô | P p | R r | S s | T t | U u | Ù ù | W w | Y y | Z z | Ż ż |
izgovorjava (IPA) | m | n | ɲ | ɔ | wɛ | o | œ/ɒ | p | r | s | t | ʊ-u | ɥi-wy | v | ɪ-i | z | ʒ |
dvočrkje | Ch ch | Cz cz | Dz dz | Dż dż | Rz rz | Sz sz | |||||||||||
izgovorjava (IPA) | x | ʧ | ʣ | ʤ | ʒ | ʃ |