Pojdi na vsebino

Antony Blinken

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antony Blinken
Portret
Državni sekretar
Združenih držav Amerike
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
26. januar 2021
PredsednikJoe Biden
PredhodnikMike Pompeo
18. namestnik državnega sekretarja
Združenih držav Amerike
Na položaju
9. januar 2015 – 20. januar 2017
PredsednikBarack Obama
PredhodnikWilliam Joseph Burns
NaslednikJohn Sullivan
Osebni podatki
RojstvoAntony John Blinken
16. april 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2] (62 let)
Yonkers[d][3]
Politična strankaDemokratska stranka
ZakonciEvan Ryan
Otroci2
Poklicdiplomat, pravnik, novinar, družbenik direktor

Antony John Blinken, ameriški politik in uradnik; * 16. april 1962, Yonkers, New York.

Blinkin je aktualni in 71. državni sekretar Združenih držav Amerike. Pred tem je bil med letoma 2013 in 2015 namestnik svetovalca za nacionalno varnost in od leta 2015 do 2017 namestnik državnega sekretarja v mandatu predsednika Baracka Obame.[4]

V času Clintonove administracije je Blinken med letoma 1994 in 2001 služboval v State Departmentu in na visokih položajih v ameriškem Svetu za nacionalno varnost. Bil je višji sodelavec Centra za strateške in mednarodne študije (2001-2002). Med letoma 2002 in 2008 je služboval kot direktor Demokratskega osebja odbora za zunanje odnose senata in v tem času podpirallinvazijo na Irak leta 2003.[5] Bil je zunanjepolitični svetovalec za neuspešno predsedniško kampanjo Joeja Bidena leta 2008, nato pa je svetoval predsedniški tranziciji Obama – Biden.

Od leta 2009 do 2013 je bil namestnik pomočnika predsednika in podpredsednikov svetovalec za nacionalno varnost. Pozneje je bil od leta 2013 do 2015 namestnik svetovalca za nacionalno varnost in od leta 2015 do 2017 namestnik državnega sekretarja. Med svojim mandatom v administraciji Obame je pomagal oblikovati ameriško politiko do Afganistana, Pakistana in jedrskega programa Irana.[6][7] Po odhodu iz vladne službe se je Blinken preselil v zasebni sektor in soustanovil svetovalno podjetje WestExec Advisors.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Blinken se je rodil 16. aprila 1962 v Yonkersu v New Yorku judovskim staršem - mami Judith (Frehm) in očetu Donaldu M. Blinkenu, nekdanjemu veleposlaniku ZDA na Madžarskem.[8][9][10] Njegovi stari starši po materini strani so bili madžarski Judje.[11] Blinkenov stric Alan Blinken je bil ameriški veleposlanik v Belgiji.[12][13] Njegov dedek po očetu, Maurice Henry Blinken, je bil zgodnji podpornik Izraela, ki je pomagal ustanoviti ameriški Palestinski inštitut in naročil študijo ekonomske izvedljivosti, ki je trdila, da je tam neodvisna judovska država ekonomsko upravičena. [14]

Blinken se je do leta 1971 šolal v Daltonu v New Yorku.[9] Nato se je z mamo Judith in odvetnikom Samuelom Pisarjem, s katerim se je poročila po ločitvi od Donalda, preselil v Pariz. Pisar je bil edini, ki je preživel holokavst med 900 otroki svoje poljske šole.[15] V Parizu se je šolal na École Jeannine Manuel.[16]

Leta 1980 se je vpisal Harvardsko univerzo, kjer je leta 1984[17] diplomiral iz družbenih študij in sourejal tedensko umetniško revijo The Harvard Crimson.[8][18][19] Blinken je približno leto dni po diplomi na Harvardu delal kot pripravnik za Novo republiko.[9] Po diplomi je odvetniško službo opravljal v New Yorku in Parizu.[20] Skupaj z očetom Donaldom je zbiral sredstva za Michaela Dukakisa, demokratskega kandidata na predsedniških volitvah v ZDA leta 1988.

Blinken je v svoji monografiji Ally versus Ally: America, Europe and the Siberian Pipeline Crisis (1987) zapisal, da je izvajanje diplomatskega pritiska na Sovjetsko zvezo med sibirsko naftno krizo manj pomembno za ameriške interese kot vzdrževanje močnih odnosov med ZDA in Evropo.[21] Knjiga temeljil na Blinkenovi dodiplomski nalogi.[18]

Državni sekretar

[uredi | uredi kodo]
Prisega, 26. januarja 2021.

Blinken je bil svetovalec za zunanjo politiko Bidenove predsedniške kampanje v letu 2020.[22] Bloomberg News je 22. novembra 2020 poročal, da je Biden Blinkena izbral za svojega kandidata za državnega sekretarja.[23] Govorice so kasneje potrdili v The New York Timesu.[24][25] 24. novembra 2020 je Blinken, potem ko je že bil razglašen za Bidenovo izbiro za državnega sekretarja, izjavil, da "[vseh] svetovnih problemov ne moremo rešiti sami" in "[moramo] sodelovati z drugimi državami".[26] Prej je v intervjuju za Associated Press septembra 2020 pripomnil, da se "demokracija umika po vsem svetu, žal pa se umika tudi doma, ker je predsednik dvakrat po štirih vzel svoje institucije, njene vrednote in ljudi vsak dan. " [27]

Blinken in slovenski zunanji minister Anže Logar, 20. december 2021

7. januarja je State Department diplomatom potrdil Bidenovo zmago. 8. januarja se je sekretar Mike Pompeo sestal s kandidatom za sekretarja Blinkenom.[28] V senatnem odboru za zunanje zadeve so Blinkena potrdili s 15 glasovi proti trem.[29] Blinken je bil 26. januarja z 78 do 22 glasovi potrjen za državnega sekretarja.[4] Prisegel je še isti dan.[30]

Zunanjepolitična stališča

[uredi | uredi kodo]

Leta 2015 je Blinken dejal, da sojenje med Turčijo in sirsko kurdsko YPG "niti ni predmet razprave", saj je Turčija "pomemben zaveznik ZDA".[31] Kritiziral je odločitev predsednika Trumpa, da umakne ameriške čete iz severne Sirije.[32]

Oktobra 2020 je Blinken nasprotoval pozivu turškega predsednika Recepa Erdogana k "rešitvi dveh držav na Cipru" in izjavil, da je Bidnova administracija zavezana k ponovni združitvi Cipra.[33]

Blinken je 19. novembra 2020 izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o stopnjevanju etničnih napetosti v etiopski regiji Tigray in pozval k mirni rešitvi konflikta.[34]

Brexit označil za "popolno zmedo".[35] Izrazil zaskrbljenost zaradi zaznanih kršitev človekovih pravic v Egiptu pod predsedstvom el-Sisijem.[36] Obsodil je aretacijo treh uslužbencev organizacije egiptovske pobude za osebne pravice. Blinken je trgovinski dogovor predsednika Trumpa s Kitajsko označil za "debakel".[37] Dodal je, da se je nerealno "popolnoma ločiti" od Kitajske.[38] Izrazil je podporo "močnejšim gospodarskim povezavam s Tajvanom".[39]

Osebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Blinken je jud.[40] Leta 2002 se je Blinken poročil z Evan Ryan. Na slovesnosti sta sodelovala tako rabin kot duhovnik katoliške cerkve Svete Trojice v Washingtonu.[41][8] Govori angleško in francosko.[42] Igra kitaro, tri njegove pesmi so na voljo na Spotifyju pod vzdevkom ABlinken[43] (izgovarja kot " Abe Lincoln ").[44]

Objave

[uredi | uredi kodo]
  • Blinken, Antony J. (1987). Ally versus Ally: America, Europe, and the Siberian Pipeline Crisis. New York: Praeger. ISBN 0-275-92410-6. OCLC 14359172.[8]
  • Blinken, Antony J. (2001). »The False Crisis Over the Atlantic«. Foreign Affairs (v angleščini). 80 (3): 35–48. doi:10.2307/20050149. JSTOR 20050149.
  • Blinken, Antony J. (Junij 2002). »Winning the War of Ideas«. The Washington Quarterly (v angleščini). 25 (2): 101–114. doi:10.1162/01636600252820162. ISSN 0163-660X.
  • Blinken, Antony J. (december 2003). »From Preemption to Engagement«. Survival (v angleščini). 45 (4): 33–60. doi:10.1080/00396330312331343576. ISSN 0039-6338.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Jewish Virtual Library — 1998.
  2. Normativna kontrola Kongresne knjižniceLibrary of Congress.
  3. Jewish Virtual Library — 1998.
  4. 4,0 4,1 »Senate confirms Antony Blinken as 71st secretary of state«. AP NEWS. 26. januar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 26. januarja 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani auto, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. Glueck, Katie; Kaplan, Thomas (12. januar 2020). »Joe Biden's Vote for War«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2020. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  6. »Senate Confirms Antony "Tony" Blinken '88 as Secretary of State«. Columbia Law School. 17. december 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  7. Sanger, David E. (7. november 2014). »Obama Makes His Choice for No. 2 Post at State Department«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2015. Pridobljeno 3. februarja 2015.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Horowitz, Jason (20. september 2013). »Antony Blinken steps into the spotlight with Obama administration role«. The Washington Post. str. C1. ProQuest 1432540846. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2013. Pridobljeno 28. septembra 2013. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani twp, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  9. 9,0 9,1 9,2 »Antony 'Tony' Blinken«. Jewish Virtual Library. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 16. novembra 2015. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani JVL, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  10. »Frehm – Blinken«. The New York Times. 7. december 1957. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2017. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  11. Andriotakis, Pamela (25. avgust 1980). »Sam and Judith Pisar Meld the Disparate Worlds of Cage and Kissinger in Their Marriage«. People. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 25. novembra 2020.
  12. Russell, Betsy Z. (23. november 2020). »Why Biden's pick for Secretary of State has a name that's familiar in Idaho politics...«. Idaho Press (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2020. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  13. Finnegan, Conor (24. november 2020). »Who is Tony Blinken? Biden taps close confidante, longtime aide for secretary of state«. ABC News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2020. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  14. »Maurice Blinken, 86; Early Backer of Israel«. The New York Times (v ameriški angleščini). 15. julij 1986. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2020. Pridobljeno 23. januarja 2021.
  15. Wisse, Ruth R. (Februar 2021). »A Tale of Five Blinkens«. Commentary. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2021. Pridobljeno 23. januarja 2021.
  16. Bezioua, Céline. »Venue d'Antony Blinken à l'école« (v francoščini). École Jeannine Manuel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2018. Pridobljeno 8. avgusta 2020.
  17. Rodríguez, Jesús (11. januar 2021). »The World According to Tony Blinken—in the 1980s«. Politico (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2021. Pridobljeno 12. januarja 2021.
  18. 18,0 18,1 Uribe, Raquel Coronell; Griffin, Kelsey J. (7. december 2020). »President-elect Joe Biden Nominates Harvard Affiliates to Top Executive Positions«. The Harvard Crimson. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2021. Pridobljeno 7. decembra 2020. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani :3, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  19. »Anthony J. Blinken«. The Harvard Crimson. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2016. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  20. Sorcher, Sara (17. julij 2013). »Antony Blinken, Deputy National Security Adviser«. National Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2015.
  21. Miller, Chris (3. december 2020). »The Ghost of Blinken Past«. Foreign Policy (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2020. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  22. Hook, Janet; Wilkinson, Tracy (23. november 2020). »Biden's longtime advisor Antony Blinken emerges as his pick for secretary of State«. Los Angeles Times (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2020. Pridobljeno 6. decembra 2020.
  23. Pager, Tyler; Epstein, Jennifer; Mohsin, Saleha (22. november 2020). »Biden to Name Longtime Aide Blinken as Secretary of State«. Bloomberg News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  24. Jakes, Lara; Crowley, Michael; Sanger, David E. (23. november 2020). »Biden Chooses Antony Blinken, Defender of Global Alliances, as Secretary of State«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  25. Herszenhorn, David M.; Momtaz, Rym (23. november 2020). »9 things to know about Antony Blinken, the next US secretary of state«. Politico (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  26. Smith, David (24. november 2020). »'A cabinet that looks like America': Harris hails Biden's diverse picks«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  27. Lee, Matthew (22. november 2020). »Biden expected to nominate Blinken as secretary of state«. AP News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 6. decembra 2020.
  28. Atwood, Kylie; Hansler, Jennifer (8. januar 2021). »Pompeo met with Biden's secretary of state pick for first time«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2021. Pridobljeno 13. januarja 2021.
  29. Pamuk, Patricia Zengerle, Humeyra (26. januar 2021). »U.S. Senate expected to confirm Blinken as Secretary of State on Tuesday«. Reuters (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 26. januarja 2021.
  30. Hansler, Jennifer (26. januar 2021). »Antony Blinken sworn in as Biden's secretary of state«. CNN. Pridobljeno 27. januarja 2021.
  31. »How would Blinken impact U.S.-Turkey relations as secretary of state?«. Ahval. 23. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 25. novembra 2020.
  32. Magid, Jacob (24. november 2020). »In tapping Blinken, Biden will be served by confidant with deep Jewish roots«. The Times of Israel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2020. Pridobljeno 3. decembra 2020.
  33. »ABD yönetimine Türkiye açısından kritik isimler«. Deutsche Welle (v turščini). 23. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2020. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  34. »WHO boss Dr Tedros denies supporting Tigray leaders«. BBC News. 19. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2020. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  35. Borger, Julian (23. november 2020). »Antony Blinken: Biden's secretary of state nominee is sharp break with Trump era«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  36. Dettmer, Jamie (24. november 2020). »Egyptian Suspects in Murder of Italian Student Likely to Face In-Absentia Trial«. Voice of America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 25. novembra 2020.
  37. Shalal, Andrea (22. september 2020). »Biden adviser says unrealistic to 'fully decouple' from China«. Reuters (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2020. Pridobljeno 25. novembra 2020.
  38. »Biden adviser says unrealistic to 'fully decouple' from China«. Reuters. 22. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2021. Pridobljeno 13. decembra 2020.
  39. Thomas, Ken (23. november 2020). »Joe Biden Picks Antony Blinken for Secretary of State«. The Wall Street Journal (v ameriški angleščini). ISSN 0099-9660. ProQuest 2462827440. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  40. Kaplan, Allison (22. november 2020). »Long-time Biden aide Blinken most likely choice for secretary of state«. Haaretz (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  41. »WEDDINGS; Evan Ryan, Antony Blinken«. The New York Times. 3. marec 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2013. Pridobljeno 28. septembra 2013.
  42. Sevastopulo, Demetri (23. november 2020). »Biden's 'alter ego' Antony Blinken tipped for top foreign policy job«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  43. Shaffer, Claire (23. november 2020). »Yes, Biden's Secretary of State Hopeful Antony Blinken Has a Band«. Rolling Stone (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  44. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2021. Pridobljeno 26. januarja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]