Travnik (mesto)

Za druge pomene glej Travnik (razločitev).

Travnik Травник
Občina / naselje
Travnik Geografski položaj v Bosni in Hercegovini
Koordinati: 44°13′N 17°39′E
Država	Bosna in Hercegovina
Entiteta	Federacija Bosne in Hercegovine
Kanton	Osrednjebosanski
Občina	Travnik
Prebivalstvo  (2013)
• Urbano	15.344
• Občina	53.482
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	72270
Omrežna skupina	(+387) 30
Spletna stran	www.opcinatravnik.com.ba

.

Občina Travnik, popis 1991.; skupaj: 70.747

  Muslimani 31.813 (44,96 %)

  Hrvati 26.118 (36,91 %)

  Srbi 7.777 (10,99 %)

  Jugoslovani 3.743 (5,29 %)

  drugi in neznano 1.296 (1,83 %)

.

Travnik, popis 1991.; skupaj: 19.041

  Muslimani 7.373 (38,72 %)

  Hrvati 6.043 (31,73 %)

  Srbi 2.131 (11,19 %)

  Jugoslovani 2.800 (14,70 %)

  drugi in neznano 694 (3,64 %)

Travnik je staro mesto in sedež istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.

Mesto Travnik z okoli 15.000 prebivalci leži v Federaciji Bosne in Hercegovine na nadmorski višini 514 mnm na južnem pobočju planine Vlašić na obeh bregovih reke Lašve, desnem pritoku Bosne, in stari cesti (sedaj del Vseevropskega cestnega omrežja E761), ki je povezovala dolino reke Vrbas s srednjo Bosno do okoli 90 km oddaljenega Sarajeva je eno najbolj slikovitih mest v Bosni. Po koncu 2. svetovne vojne so v bližini zgradili Novi Travnik.

Zgodovina

Na bregovih Lašve so že Kelti, Iliri in Rimljani imeli svoja naselja in izpirali zlato. V zgodovinskih virih se Travnik prvič omenja leta 1463. V začetku 16. stoletja so mesto zavzeli Turki. Čeprav je bilo mesto od 17. stoletja skoraj dve stoletji sedež bosanskega vezirja in administrativno središče se Travnik ni razvil v veliko mesto. Pod turško trdnjavo zgrajeno leta 1503 stojijo stanovanjske zgradbe in stari trgovsko-obrtni del mesta (čaršija). Spomeniki iz tega obdobja so še danes dobro ohranjeni. Med temi spomeniki so najbolj znani Šarena džamija (imenovana Sulejmanija, zgrajena 1816), džamija Gazi age in nekaj grobnic v katerih so pokopani vezirji in druge pomembne osebnosti.

Iz časov vezirjev in diplomatsko-konzularnih predstavništev velikih sil (Avstrije in Francije) je življenje ter običaje v mestu in okolici opisal Ivo Andrić v delu Travniška kronika (COBISS)

Viri

• Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
• Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)

Glej tudi

• seznam mest v Bosni in Hercegovini