Pojdi na vsebino

Lunin mrk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lunin mrk 28. oktobra 2004
Popolni Lunin mrk 3. marca 2007.

Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini. Ko se to zgodi, se svetloba od Lune ne more odbijati, saj je v senci Zemlje. Sicer polna luna postane temna, del Sončeve svetlobe pa zaradi loma le-te v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže. Večina modre svetlobe se zaradi kisika in ozona v ozračju razprši in ostanejo v glavnem odtenki rdeče barve v katerih posledično sveti Luna. Pri tem je odtenek barve Lune odvisen od trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno. Do delnega ali polsenčnega Luninega mrka pride, ko Luna zaide v Zemljino polsenco in se sence sploh ne dotakne. Sij Lune se le malo zmanjša in zato mrka neizkušen opazovalec sploh ne more opaziti.

Lunin mrk se večinoma pojavi dvakrat letno.

Za seznam luninih mrkov glej § Pretekli in prihodnji lunini mrki.

Stiki

[uredi | uredi kodo]
Zemljino senco se lahko predstavlja kot dva koncentrična kroga. Kot kaže diagram, je vrsta luninega mrka definirana s potjo, ki jo opravi Luna skozi Zemljino senco. Če Luna prečka zunanji krog, a ne doseže notranjega kroga, je mrk polsenčni. Če notranji krog preči le del Lune, je mrk delni. Če gre skozi notranji krog cela Luna, je mrk popolni.
Stične točke glede na Zemljino senco in polsenco. Luna je tukaj blizu padnega vozla

Časi popolnih luninih mrkov so določeni s stiki:[1]

P1 (prvi stik): Začetek polsenčnega mrka. Zemljina polsenca se dotakne Luninega zunanjega roba.
U1 (drugi stik): Začetek delnega mrka. Zemljina senca se dotakne Luninega zunanjega roba.
U2 (tretji stik): Začetek popolnega mrka. Lunina površina je cela znotraj Zemljine sence.
Maksimum mrka: Vrhunec popolnega mrka. Luna je najbližje središču Zemljine sence.
U3 (četrti stik): Konec popolnega mrka. Lunin zunanji rob zapusti Zemljino senco.
U4 (peti stik): Konec delnega mrka. Zemljina senca zapusti Lunino površino.
P4 (šesti stik): Konec polsenčnega mrka. Zemljina polsenca se preneha dotikati Lune.

Danjonova lestvica

[uredi | uredi kodo]

Sledečo lestvico (Danjonovo lestvico) je predlagal André Danjon za ocenjevanje skupne temine luninih mrkov:[2]

L = 0: Zelo temen mrk. Luna skoraj nevidna, še posebej na vrhuncu popolnosti.
L = 1: Temen mrk, rjavkasta ali siva luna. Detajli se razločijo le stežka.
L = 2: Temno rdeč ali rjavkast mrk. Zelo temna središča senca, zunanji rob sence je dokaj svetel.
L = 3: Opečnato rdeč mrk. Senca ima običajno svetel ali rumen rob.
L = 4: Zelo svetel bakrenast mrk. Senca je modrikasta in ima zelo svetel rob.

Pojavljanje

[uredi | uredi kodo]
Fotografija prikazuje lunin mrk avgusta 2017, ki je bil viden iz sedeža ESO.[3]
Kolaž prikazuje faze luninega mrka.
Glej tudi: Saroški cikel in Cikel mrkov

Na leto se zgodita najmanj dva in največ pet luninih mrkov. Popolni mrki so nekoliko redkejši. Če sta znana datum in čas mrka, se lahko napove sledeče mrke z uporabo ciklov mrkov, kot je recimo saroški cikel.

Pretekli in prihodnji Lunini mrki

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Seznam luninih mrkov v 21. stoletju.
Več informacij: Seznami luninih mrkov

Mrki se zgodijo le v obdobju mrkov, ko se Sonce giblje blizu vozlov lunine tirnice.


Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Clarke, Kevin. »On the nature of eclipses«. Inconstant Moon. Cyclopedia Selenica. Pridobljeno 19. decembra 2010.
  2. ↑ Deans, Paul; MacRobert, Alan M. (16. julij 2006). »Observing and Photographing Lunar Eclipses«. Sky & Telescope. F+W. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2007. Pridobljeno 5. januarja 2021.
  3. ↑ »Lunar Eclipse @ ESO«. Evropski južni observatorij. Pridobljeno 14. avgusta 2017.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Bao-Lin Liu, Canon of Lunar Eclipses 1500 B.C.-A.D. 3000. Willmann-Bell, Richmond VA, 1992
  • Jean Meeus and Hermann Mucke Canon of Lunar Eclipses -2002 to +2526 (3rd edition). Astronomisches Büro, Vienna, 1992
  • Espenak, F., Fifty Year Canon of Lunar Eclipses: 1986–2035. NASA Reference Publication 1216, 1989
  • Espenak, F. Thousand Year Canon of Lunar Eclipses 1501 to 2500, Astropixels Publishing, Portal AZ, 2014

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lunin_mrk&oldid=6298725«