Otokar IV. Štajerski

Otokar IV. Štajerski
Rojstvo	19. avgust 1163({{padleft:1163|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Smrt	8. maj 1192({{padleft:1192|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (28 let)
Državljanstvo	Avstrija
Poklic	fevdalec

Otokar IV. (Štajerski) (tudi Otakar IV.) (* 19. avgust 1163 † 8. maj 1192), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil štajerski mejni grof , od leta 1180 dalje pa je kot Otokar I. bil prvi štajerski vojvoda.

Življenje

Otokar je bil sin štajerskega mejnega grofa Otokarja III.

Za časa njegove vladavine je Štajerska iz mejne grofije, podrejene Bavarski napredovala v neodvisno vojvodino.

Otokar je leta 1165 z ustanovno listino potrdil ustanovitev Žičke kartuzije , ki jo je okoli leta 1160 ustanovil njegov oče, štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski.

Na smrt bolni Otokar, ki se je na križarskem pohodu okužil z gobavostjo in ni imel potomcev, je leta 1186 s cesarjevim soglasjem z Leopoldom V., avstrijskim vojvodo in njegovim sinom Frederikom sklenil pogodbo (potrjeno na državnem zboru 1187), da po Traungaucih podedujejo njihove posesti štajerski Babenberžani.

Pokopan je bil v redovni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički Kartuziji, v t.i. Otokarjevi kapeli. Po razpustitvi kartuzije so njegove posmrtne ostanke leta 1827 premestili v cistercijanski samostan Rein blizu Gradca.

V cerkvi sv. Areha je otokarjeva marmorna nagrobna plošča, ki jo umetnostni zgodovinarji datirajo v sredino 13. stoletja in je bila iz Žičke kartuzije med leti 1756 in 1848 preseljena v cerkev sv. Areha, kjer je še danes. Zaradi pokojnikovega nekoliko kroni podobnega vojvodskega klobuka na njej so dolgo domnevali, da gre za relief sv. Henrika.

Nagrobna plošča Otokarja IV. Štajerskega v cerkvi sv. Areha na Pohorju, nekoč v Žički kartuziji