Houston, Teksas
Houston | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
City of Houston | |||
Poslovno središče mesta | |||
| |||
Vzdevek: Vesoljsko mesto Space City | |||
Lega Houstona v Teksasu | |||
Koordinati: 29°45′46″N 95°22′59″W / 29.76278°N 95.38306°W | |||
Država | ZDA | ||
Zvezna država | Teksas | ||
Mestne pravice | 5. junij 1837 | ||
Upravljanje | |||
• župan | Annise Parker | ||
Površina | |||
• Mesto | 1.625,2 km2 | ||
• Kopno | 1.552,9 km2 | ||
• Voda | 72,3 km2 | ||
Nadm. višina | 13 m | ||
Prebivalstvo | |||
• Mesto | 2.100.263 | ||
• Gostota | 1.505 preb./km2 | ||
• Urbano | 4.944.332 | ||
• Metropolitansko obm. | 6.086.538 | ||
Časovni pas | UTC-6 (CST) | ||
• Poletni | UTC-5 (CDT) | ||
Omrežna skupina | 713, 281, 832 | ||
Spletna stran | www |
Houston (angleška izgovorjava: /ˈ(h)juːstən/, IPA: [ˈjuːstən]) je četrto največje mesto v Združenih državah Amerike in največje mesto v zvezni državi Teksas. Po ocenah s popisa ZDA leta 2007 ima mesto 2,2 milijona prebivalcev. Houston je središče okrožja Harris County in gospodarsko središče velemestnega območja Houston–Sugar Land–Baytown, ki je s 5,7 milijona prebivalcev šesto največje velemestno območje v ZDA.
Mesto je bilo ustanovljeno na bregu reke Buffalo Bayou leta 1836, leto kasneje pa so mu bile podeljene mestne pravice. Poimenovali so ga po tedanjem predsedniku Teksaške republike in poveljniku v odločilni bitki teksaške revolucije, Samu Houstonu. Zaradi rastoče pristaniške dejavnosti in železniške industrije ter odkritja nafte leta 1901 je prebivalstvo raslo zelo hitro. Sredi 20. stoletja so v mestu odprli Texas Medical Center, danes največji kompleks zdravstvenih in raziskovalnih ustanov na svetu, ter Johnsonovo vesoljsko središče, od koder NASA nadzoruje vesoljske polete.
Gospodarstvo v Houstonu ima široko zaledje v sektorjih energetike, proizvodnje, aeronavtike, prometa in zdravstva. Houston je največje središče proizvodnje naftne tehnologije, v mestu imajo sedeže številna velika naftna podjetja. Houstonsko pristanišče je na prvem mestu v ZDA po mednarodnem pretovoru in na drugem mestu po skupnem pretovoru (v tonah)[4]. Prebivalstvo Houstona ima multikulturno ozadje z rastočo mednarodno skupnostjo. V mestu imajo sedež številne kulturne ustanove, zlasti v tako imenovani »muzejski četrti«, ki jo vsako leto obišče več kot 7 milijonov turistov. Središče mesta se ponaša tudi z »gledališko četrtjo« z živahnim dogajanjem na področju vizualne in odrske umetnosti.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Houston je pobraten s 17 mesti[5][6]:
- Abu Dabi, Združeni arabski emirati (2001)
- Baku, Azerbajdžan (1976)
- Chiba, Japonska (1973)
- Grampian, Škotska, Združeno kraljestvo (1979)
- Guayaquil, Ekvador (1987)
- Huelva, Španija (1969)
- Carigrad, Turčija (1986)
- Karači, Pakistan (2009)
- Leipzig, Nemčija (1993)
- Luanda, Angola (2003)
- Nica, Francija (1973)
- Perth, Avstralija (1983)
- Shenzhen, Ljudska republika Kitajska (1986)
- Stavanger, Norveška (1980)
- Tajpej, Tajvan (1963)
- Tampico, Mehika (2003)
- Tiumen, Rusija (1995)
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Houston city, Texas, US Census«. US Census. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2009. Pridobljeno 2. januarja 2010.
- ↑ »Population Finder : Houston city, Texas«. American Fact Finder. U.S. Census Bureau. 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2011. Pridobljeno 25. julija 2010.
- ↑ »Texas by Place - GCT-T1-R. Census«. US Census. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2011. Pridobljeno 3. januarja 2010.
- ↑ American Association of Port Authorities 2004 Statistics (angleško), pridobljeno 2.10.2009.
- ↑ City of Houston: Sister Cities (angleško), pridobljeno 6.10.2009.
- ↑ Sister Cities of Houston (angleško), priboljeno 6.10.2009.