Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11. april 145, Leptis Magna, Prokonzularna Afrika, 4. februar 211, Eboracum (York), Britanija.
| Septimij Sever Lucius Septimius Severus Augustus | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 21. cesar Rimskega cesarstva | |||||
  | |||||
| Vladanje | 14. april 193 – 4. februar 211 | ||||
| Predhodnik | Didij Julijan | ||||
| Naslednik | Karakala in Geta | ||||
| Rojstvo | 11. april 146[1] Leptis Magna, Afrika, Rimsko cesarstvo[1] | ||||
| Smrt | 4. februar 211[1] (64 let) Eboracum[d], Britanija, Rimsko cesarstvo[1] | ||||
| Potomci | Karakala in Geta (oba sinova Julije Domna) | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Severanska dinastija | ||||
| Oče | Publij Septimij Geta starejši | ||||
| Mati | Fulvija Pia | ||||
Kot mladenič je pod cesarjema Markom Avrelijem in Komodom opravljal različne službe. Na oblast je prišel po smrti cesarja Pertinaksa leta 193, v "letu petih cesarjev". Po odstavitvi in umoru vršilca dolžnosti cesarja Didija Julijana se je Sever spopadel s svojima rivaloma, generaloma Pescenijem Nigrom in Klodijem Albinom. Nigra je porazil leta 194 v bitki pri Isu v Rimski Kilikiji.[4] Kasneje istega leta se je odpravil na kratek vojni pohod preko vzhodne meje, osvojil kraljestvo Osroena in ga kot novo provinco priključil Rimskemu cesarstvu.[5] Tri leta kasneje je v bitki pri Lugdunu (Lyon) v Galiji porazil še Klodija Albina.[6]
Po utrditvi oblasti v zahodnih provincah je sprožil hitro in še uspešnejšo vojno na vzhodu proti Partskemu cesarstvu. Leta 197 je osvojil prestolnico Ktezifon in razširil vzhodno mejo cesarstva do Tigrisa.[7] Poleg tega je podaljšal in utrdil Limes Arabicus v provinci Arabiji.[8] Leta 202 je odšel na vojni pohod proti Garamantom v Afriko in Mavretanijo (Libijo), osvojil njihovo prestolnico Garamo in razširil Limes Tripolitanus ob južni meji cesarstva.[9] Proti koncu svojega vladanja je odšel v Britanijo, kjer je utrdil Hadrijanov zid in ponovno zavzel Antoninov zid. Leta 208 je začel osvajati Kaledonijo (Škotska). Osvajanje je moral prekiniti, ker je leta 210 težko zbolel[10] in na začetku naslednjega leta je v Eboracumu umrl.[11] Nasledila sta ga sinova Karakala in Geta. S prenosom oblasti na sinova je ustanovil Seversko dinastijo, ki je bila zadnja dinastija pred krizo tretjega stoletja.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Fluß M. Severus 13 // Kategorie:RE:Band II A,2 — 1923.
- ↑ Paget, James Carleton, Jews, Christians and Jewish Christians in Antiquity, Mohr Siebeck, 2010, str. 398.
- ↑ Goodman, Martin, Rome & Jerusalem: The Clash of Ancient Civilisations, Penguin, 2008, str. 505.
- ↑ Birley (2000), str. 113.
- ↑ Birley (2000), str. 115.
- ↑ Birley (2000), str. 125.
- ↑ Birley (2000), str. 130.
- ↑ Birley (2000), str. 134.
- ↑ Birley (2000), str. 153.
- ↑ Birley (2000), str. 170–187.
- ↑ Birley (2000), str. 187.
Viri
uredi- A.R. Birley, Septimius Severus: The African Emperor, Routledge, London (2000), ISBN 0-415-16591-1.
- M. Grant, The Roman Emperors, 1985, ISBN 0-7607-0091-5.
- M. Grant, The Severans: The Changed Roman Empire, 1996. ISBN 0-415-12772-6.
- C. Settipani, Continuité gentilice et continuité sénatoriale dans les familles sénatoriales romaines à l'époque impériale, 2000.
- A. Daguet-Gagey, Septime Sévère, Pariz, 2000.
- A. Cooley, Septimius Severus: the Augustan Emperor, v S. Swain, S. Harrison in J. Elsner, Severan culture, Cambridge, CUP, 2007.
- Y. Zahran, Septimius Severus: Countdown to Death, Stacey International, London, 2000.
- J. Hasebroek, Untersuchungen zur Geschichte des Kaisers Septimius Severus, Cambridge, 1921.
Septimij Sever Severska dinastija Rojen: 11. april 146 Umrl: 4. februar 211
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Didij Julijan |
Cesar Rimskega cesarstva 193–211 z Pescenij Niger (rival 193–194), Klodij Albin (rival 193–197), Karakala (198–211), Publij Septimij Geta (209–211) |
Naslednik: Karakala, Publij Septimij Geta |