Kongregacija za verski nauk
Kongregacija za verski nauk[1] tudi Kongregacija za nauk vere,[2] (latinsko Congregatio pro Doctrina Fidei kratica CDF), pogosto tudi Sveta pisarna, je bila najstarejša kongregacija Rimske kurije, ki je skrbela za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo, bila je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.[3]
Congregatio pro Doctrina Fidei | |
Palača del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | |
Pregled | |
---|---|
Ustanovitev | 21. julij 1542 |
Predhodne agencije |
|
Ukinitev | 19. marec 2022 |
Tip | kongregacija Rimske kurije |
Status | nadomeščena z Dikasterijem za nauk vere |
Sedež | Piazza del Sant’Uffizio 11 00193 Rim, Italija |
Zgodovina
urediKongregacija je bila ustanovljena 21. julija 1542, z apostolsko konstitucijo papeža Pavla III. kot Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije, ki so jo sestavljali kardinali in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo prizivno sodišče za procese proti heretikom in bila pomembno orodje protireformacije.
Preimenovanja
urediPrvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je leta 1908 papež Pij X. spremenil v Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne, nakar je bila 7. decembra 1965 (po koncu 2. vatikanskega koncila) z apostolsko konstitucijo Integrae Servandae papeža Pavla VI. preimenovana v Posvečeno kongregacijo za verski nauk. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta 1983, ko je odpadel prilastek Posvečena. Še vedno je neuradno znana kot »sveti urad« (latinsko Sanctum Officium).[4]
Organi kongregacije
urediKongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike.
Vodstvo kongregacije
uredi- Alfredo Ottaviani (7. november 1959 - 6. januar 1968)[5]
- Franjo Šeper (8. januar 1968 - 25. november 1981) (do upokojitve)
- Joseph Ratzinger (25. november 1981 - 2. april 2005) (do izvolitve za papeža)
- William Joseph Levada (1. maj 2005 - 2012)
- Gerhard Ludwig Müller (2. julij 2012 - 2017)
- Luis Francisco Ladaria Ferrer (2. julij 2017- vršilec dolžnosti)
Tajniki
uredi- Rafael Merry del Val (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl)
- Donato Sbarretti (Donato Raffaele Sbarretti Tazza) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl)
- Francesco Marchetti-Selvaggiani (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl)
- Giuseppe Pizzardo (16. februar 1951 - 12. oktober 1959)
- Alfredo Ottaviani (7. november 1959 - 7. december 1965)
- Pietro Parente (7. december 1965 - 29. junij 1967)
- Paul-Pierre Philippe (29. junij 1967 - 6. marec 1973)
- Jean Jérôme Hamer (14. junij 1973 - 8. april 1984)
- Alberto Bovone (5. april 1984 - 13. junij 1995)
- Tarcisio Bertone (13. junij 1995 - 10. december 2002)
- Angelo Amato (19. december 2002 - 9. julij 2008)
- Luis Francisco Ladaria Ferrer (9. julij 2008 - 1. julij 2017)
- Giacomo Morandi (18. julij 2017 - 10. januar 2022)
- John Joseph Kennedy (Disciplinski oddelek) (23. april 2022 - danes)
- Armando Matteo (Doktrinalni oddelek) (23. april 2022 - danes)
Ukinitev
urediKongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na binkošti, ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.[6] Njene naloge in zadožitve so bile na novo oblikovane v okviru Dikasterija za nauk vere.
Sklici
uredi- ↑ Reven, Zdravko (1971). Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971). Nadškofijski ordinariat, Ljubljana. str. 12. COBISS 2831107.
- ↑ Rebić, Adalbert, Bajt, Drago (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan, Ljubljana. str. 594. COBISS 235261696.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile«. www.vatican.va. Pridobljeno 16. marca 2021.
- ↑ »Definition of HOLY OFFICE«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 8. junija 2022.
- ↑ Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za kardinala pa je dobil naziv prefekt.
- ↑ »Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti«. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
Glej tudi
urediViri
urediZunanje povezave
uredi