Bojni strup

Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.

Smrtni bojni strupi so prepovedani z več konvencijami. Najprej je nekatere bojne strupe prepovedal Ženevski protokol o prepovedi dušljivih, strupenih in drugih plinih in bakterioloških načinov vojskovanja iz leta 1925, pol stoletja kasneje pa jih je celovitejše prepovedala Konvencija o prepovedi biološkega (bakteriološkega) in toksičnega orožja (BTWC) iz leta 1972, kasneje pa še Konvencija o prepovedi kemičnega orožja (CWC) iz leta 1993.

Nekateri bojni strupi, ki so namenjeni le začasni onesposobitvi, so v uporabi tudi v policiji in v civilni sferi.

Seznam

Tabela bojnih strupov

Splošno ime	Kemijsko ime	Koda	Vrsta	Učinek	Vonj/Barva	Strupenost	Odkritje
Fosgen	karbonilklorid	CG	Para, dušljivec	smrten	sveža trava/brezbarven	srednja	Nemčija (1916)
Difosgen	triklormetilklorformat	DP	para, dušljivec	smrten	sveža trava/brezbarven	srednja	Nemčija (1918)
Kloropikrin	kloropikrin	PS	plin, dušljivec	smrten	?	srednja	ZSSR
Cianovodikova kislina	vodikov cianid	HCN	plin, krvni strup	smrten	grenki mandlji/brezbarven	srednja	?
Klorcian	cianogen klorid	CK	plin, krvni strup	smrten	preveč dražljiv	srednja	?
Arzin	arzenov (III) hidrid	SA	plin, krvni strup	smrten	česen/brezbarven	srednja	?
Iperit	2,2-diklordietilsulfid	H (tudi HD)	plin, mehurjevec	onesposablja, smrten	gorčica/bledo rumen	srednja	Nemčija (1917)
Nitriran iperit	2,2-diklortrietilamin in derivati	HN-1 do HN-3	plin, mehurjevec	onesposablja, smrten	brez vonja/oljnata tekočina	srednja	?
Fosgenoksim	diklormiksin	CX	trden mehurjevec tekoč dražljivec	onesposablja, smrten	držaljiv/oljnat	srednja	?
Levisit	diklorarzin	L, HL (s H)	tekočina, mehurjevec	onesposablja, smrten	geranije/temen in oljnat	srednja	ZDA (1918)
Fenil- in etil- diklorarzin	fenil in etildiklorarzin	PD in ED	tekočina, mehurjevec bljuvalec	onesposoblja, smrten	dražljiv/brezbarven	srednja	Nemčija (1916)
Tabun	oksid dimetil- aminoetoksiciano- fosfina	GA	pršilo/para, živčni strup	smrten	brez vonja/brezbarven	močna	Nemčija (1939)
Sarin	oksid metilisopro- poksiflourfosfina	GB	para, živčni strup	smrten	brez vonja/brezbarven	močna	Nemčija (1940)
Soman	oksid metilpinako- liloksiflourfosfina	GD	para, živčni strup	smretn	po sadju oz. kafri/ neviden	izjemna	Nemčija (1944)
VX	?	VX	tekočina/pršilo/para živčni strup	smrten	?	izjemna	ZDA
Difenilklorarzin	difenilklorarzin	DA	plin, bljuvalec	onesposablja	brez vonja/brezbarven	srednja	?
Adamsit	defenilamino- klorarzin	DM	plin, bljuvalec	onesposablja	brez vonja/brezbarven	šibka	ZDA
Difenilklorarzin	difenilciano- arzin	DC	para, bljuvalec	onesposablja	česen, grenki mandlji/ brezbarven	zelo šibka	?
CN	kloracetonfenon	CN	plin, solzivec	onesposablja	češnjev cvet, kloroform/bel	zelo šibka	?
CS	ortoklorbenzal- malonitril	CS	plin, solzivec	onesposablja	prah/bel	zelo šibka	VB (1955)

Zgodovina

Poročilo Združenih narodov iz leta 1969 definira kemične bojne strupe kot kemične spojine v plinski, tekoči ali trdni obliki, ki toksično delujejo na ljudi, živali in rastline. Kemično orožje pa niso samo strupene substance, ampak tudi oprema in sredstva, s katerimi so bile raztrošene. Strup je vsaka kemikalija, ki ob stiku z organizmom, že v malih količinah povzroči smrt ali znake zastrupitve z lažjimi ali težjimi posledicami na zdravje človeka.

Do začetka 20. stoletja so bili bojni strupi uporabljeni le posamično, njihova množična prizvodnja in razvoj sta se pričela konec dvajsetega stoletja, ko je z razvojem kemične industrije, prvič postalo možno v vojaške namene proizvesti takšne količine bojnih strupov, da je uporaba le-teh, nasprotniku povzročila znatne izgube.

Strupi so lahko naravnega ali nenaravnega (sintetičnega) porekla. Veliko spojin, ki so jih odkrili v naravi, so pozneje sintetizirali v večjih in lažje dostopnih količinah kot so v naravi, in tako so bojni strupi danes večinoma sintetične narave.

Razvrščanje bojnih strupov

Po učinku

• Smrtni
• Nesmrtni

Nesmrtni žrtev onesposobijo, ali pa pustijo dolgoročne, vendar ne smrtne posledice.

Po obstojnosti

• Kratkotrajno obstojni

Kratkotrajno obstojni strupi imajo nizko vrelišče, visok parni tlak, zato hitro izparevajo, hitro nastanejo strupene koncentracije in hitro izginejo.

• Dolgotrajno obsotjni

Dolgotrajni bojni strupi imajo visoko vrelišče, nizek parni tlak, so nizko hlapljivi in ostanejo dolgo časa aktivni.

Glede na čas delovanja

• Hitro delujoči

Hitro delujoči bojni strupi delujejo že pri prvem stiku z živo materijo. V praksi je potrebno nekaj sekund do nekaj minut, da bojni strup povzroči smrtne in druge posledice.

• Počasi delujoči

Bojni strupi s počasnim delovanjem delujejo šele po določenem času, ki lahko traja od ene do več ur.

Po taktičnih aktivnostih

• Napadalni

Napadalni (ofenzivni) bojni strupi najpogosteje kratkotrajno onesposobijo žrtve.

• Obrambni

Obrambni (defenzivni) bojni strupi najpogosteje dolgotrajno onesposobijo ljudi.

Po agregatnem stanju

Najenostavnješa delitev je po njihovih agregatnih stanjih:

• Trdni
• Tekoči
• Plini

Po kemijski sestavi

Ta delitev razvršča bojne strupe glede na kemijske skupine, katerim pripadajo. Tako imamo na primer:

• Organofosforne spojine
• Arzenove spojine
• Halogeni tioetri in sulfidi
• Halogeni alifatski amini
• Derivati ogljikove kisline
• Nitrili

Po kliničnih slikah

Ta razvrstitev je najbolj obča.

Glej tudi

• eksploziv