Beringov preliv

Beringov preliv
Beringov preliv
	Satelitska slika Beringovega preliva
	Navtična karta Beringovega preliva
Koordinate	66°30′N 169°0′W / 66.500°N 169.000°W
Vrsta	morski preliv
Države porečja	ZDA, Rusija
Min. širina	82 km
Povp. globina	50 m
Otoki	Diomedova otoka

Beringov preliv ali Beringova ožina (rusko Берингов пролив, latinizirano: Beringov proliv; angleško Bering Strait) je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu. Na najožji točki, med Dežnjovovim rtom^[1] v Rusiji in Rtom waleškega princa^[2] v ZDA, je širok 82 kilometrov.

Etimologija

Preliv je poimenovan po Vitusu Beringu, rojenem na Danskem, ki je bil pomorski raziskovalec v ruski mornarici in je vanj vplul leta 1728.^[3]^[4] Sicer je ruski pomorščak Semjon Ivanovič Dežnjov ta preliv preplul že leta 1648, vendar njegovo poročilo ni bilo znano do leta 1736.^[4]

V jeziku Yupik tamkajšnih Eskimov se imenuje Imakpik.^{[navedi vir]}

Geografske značilnosti in znanost

Leži med najvzhodnejšo točko Azije, Dežnjovovim rtom na Čukotskem polotoku v Rusiji (169° 43' Z), in najzahodnejšo točko Severne Amerike, Rtom waleškega princa na Aljaski v ZDA (168° 05' Z).

Je razmeroma plitev, saj je največja globina morja zgolj med 30 in 49 metrov.

Po sporazumu iz leta 1990 poteka skozenj morska meja med ZDA in Rusijo po sredini, torej 168° 58' 37" Z poldnevniku.^[5], vendar dogovor še ni potrjen s strani ruskega parlamenta.^{[navedi vir]}

Skozenj poteka tudi mednarodna datumska meja. V osrednjem delu preliva sta Diomedova otoka. Zahodni otok pripada Rusiji, vzhodni pa Združenim državam Amerike. Zaradi mednarodne datumske meje je časovna razlika med otokoma 21 ur.

Po teoriji o naselitvi obeh Amerik naj bi prvotni prebivalci prišli po kopenskem mostu iz Azije, ki je nastal na mestu današnjega Beringovega preliva zaradi znižane vodne gladine oceanov. Tovrstne selitve naj bi potekale od 20.000 do 35.000 let pred sedanjostjo.^[3]