Otto Juljevič Šmidt
Otto Juljevič Šmidt (rusko О́тто Ю́льевич Шмидт), ruski matematik, astronom, geofizik, politik, enciklopedist/leksikograf, raziskovalec, * 30. september (18. september, ruski koledar) 1891, Mogilev, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 7. september 1956, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
| Otto Juljevič Šmidt | |
|---|---|
| Rojstvo | Отто-Фридрихъ-Юліусъ Юльевичъ Шмидтъ 18. (30.) september 1891[1] ali 30. september 1891[2] Mogiljov[3] |
| Smrt | 7. september 1956[3][1][…] (64 let) Moskva[3] |
| Narodnost |  ruska |
| Področja | matematika astronomija geofizika |
| Ustanove | Univerza v Kijevu Državna univerza v Moskvi |
| Alma mater | Univerza v Kijevu |
| Pomembne nagrade | heroj Sovjetske zveze red Lenina |
Življenje in delo
urediRodil se je v očetu nemškega rodu in latvijski materi.[5]
Leta 1913 se je poročil z Vero Janicko in diplomiral na Univerzi v Kijevu; leta 1916 se je na univerzi zaposlil kot privatni docent. Po oktobrski revoluciji leta 1917 je bil član odbora ljudskih komisariatov: za oskrbo (1918-20) in za finance (1921-22)[6]. Bil je tudi eden od pomembnejših pobudnikov reoganizacije visokega šolstva, tiska in znanosti v Sovjetski Rusiji.
Pozneje je delal pri ljudskem komisariatu za izobraževanje, državnem znanstvenemu odboru pri Koncilu ljudskih komisarjev in Komunistični akademiji. V letih 1921−24 je bil tudi direktor Državne založniške hiše (Gosizdat), med letoma 1924-41 glavni urednik Velike sovjetske enciklopedije[7], med letoma 1923-56 profesor na Državni univerzi v Moskvi, med letoma 1923-32 vodja Arktičnega inštituta, med letoma 1932-39 vodja Glavnega direktorata Severne morske poti, med letoma 1939-42 podpredsednik Akademije znanosti Sovjetske zveze. Tu je organiziral tudi Inštitut za teoretično geofiziko (sam bil predstojnik do leta 1949) ter ustanovil tudi Moskovsko algebrsko šolo[8].
Bil je tudi slavni raziskovalec Arktike. Med letoma 1929-30 je ustanovil prvo znanstvenoraziskovalno postajo na Zemlji Franca Jožefa ter odkril nekaj otokov. Leta 1932 je opravil prvo neprekinjeno morsko potovanje med Arhangelskom in Tihim oceanom. Med letoma 1933-34 je raziskoval Severno morsko pot in leta 1937 nadzoroval postavitev postaje Severni tečaj-1 (zaprtja naslednje leto)[9].
Bil je tudi član Centralnega izvršnega komiteja ZSSR in Poslanske zbornice[10].
Priznanja
urediOdlikovanja in nagrade
uredi- heroj Sovjetske zveze (1937)
- red Lenina (3x)
Poimenovanja
urediPo njem so poimenovali otok, polotok, Inštitut za zemeljsko fiziko, asteroid glavnega pasu 2108 Otto Šmidt (2108 Otto Schmidt), ...[11]
Viri in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ Историческая энциклопедия Сибири — Новосибирск: 2009. — ISBN 5-8402-0230-4
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Шмидт Отто Юльевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ »Otto Yulievich Shmidt«. Website of Shmidt Institute for the Earth Physics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2006. Pridobljeno 24. marca 2006. (rusko)
- ↑ Arctictoday.ru
- ↑ Peoples.ru
- ↑ Warheroes.ru
- ↑ »Aib.ru«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2012. Pridobljeno 6. septembra 2010.
- ↑ Hrono.ru
- ↑ Schmadel, Lutz D. (2003). Dictionary of Minor Planet Names (5th izd.). New York: Springer Verlag. str. 171. ISBN 3540002383.